Tiskane izdaje
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno 1,7 milijona kokoši nesnic, ki znesejo povprečno milijon jajc na dan. Stopnja samopreskrbe z jajci v Sloveniji je visoka, skoraj 95-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. To pomeni, da lahko domača proizvodnja jajc skoraj v celoti pokrije domačo potrošnjo, ki vključuje tudi potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji.
Lani smo izvozili za 4,5 milijona evrov jajc, uvozili pa za 2,7 milijona evrov. Največ jajc izvozimo na Hrvaško (dve tretjini), sledijo Avstrija (22 odstotkov) in Madžarska (šest odstotkov). Uvozimo pa jih največ iz Litve (39 odstotkov), sledita Italija (30 odstotkov) in Latvija (desetina). Kot še ugotavljajo statistiki, je uvoz jajc izrazito odvisen od sezone, ki je praviloma vedno marca ali aprila (takrat se pojavi tako imenovani sezonski vpliv). V lanskem marcu smo tako uvozili petino letnega uvoza jajc.
Lani smo za deset kokošjih jajc odšteli povprečno 1,7 evra. Cene jajc so se v slovenskih trgovinah v zadnjih desetih letih precej zvišale. Od leta 2008 so se dvignile za 38,8 odstotka; cene v celotni skupini »hrana« pa so se v povprečju dvignile za 23,7 odstotka, kažejo podatki.
Na leto v Sloveniji za prehrano porabimo skoraj 11 kilogramov ali 178 jajc na prebivalca. Podatek o potrošnji kaže količino, ki je prebivalcem Slovenije v enem letu na razpolago, pojasnjujejo v Sursu. Pri tem je treba upoštevati, da so v ta podatek zajete tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov. Po oceni prebivalcev, ki so bili anketirani, je letna poraba jajc precej nižja. Ocenili so namreč, da porabijo na leto 80 jajc na prebivalca, še ugotavljajo statistiki.
Surs sicer statistike pirhov ne spremlja. »Spremljamo pa statistiko tistih z veliko začetnico, oseb s priimkom Pirh, in našteli smo jih 77,« se pošalijo pri Sursu.
