Gornja Radgona – Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI) že četrto leto s svojevrstno štafeto zbira semena tradicionalnih, avtohtonih izginjajočih sort kmetijskih rastlin. Na Agri so Kmetijskemu inštitutu Slovenije predali letos zbrana semena.
Da bi ohranili ali celo na novo oživili čim več starih sort slovenskih kmetijskih rastlin, da bi posredno pospeševali ekološko pridelovanje hrane in samopreskrbo doma ter da bi kljubovali globalizacijskim trendom prilaščanja in uniformiranja semenskega materiala, ki jih nezadržno in vedno hitreje uresničujejo velike semenarske multinacionalke, so v EKOCI že pred štirimi leti slovenske vrtičkarje, šolarje pa tudi kmete pozvali k iskanju in razširjanju semen starih vrst vrtnin, žit, sadnega drevja in drugega. Sodelujoči enajst semen posejejo, enajst jih razdelijo prijateljem ali na organiziranih izmenjevalnicah, enajst pa jih pošljejo na sedež civilne iniciative. Semenski material, ki ga zberejo, člani civilne iniciative vsako leto predajo v gensko banko Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer material pregledajo in semena, ki jih še nimajo, shranijo v banko. Lani so tako na novo »odkrili« enajst starih slovenskih sort, letošnjo bero štafete pa so predstavniki EKOCI Kmetijskemu inštitutu predali med današnjim posvetom na sejmu.
Na posvetu so največ govorili o ekološkem kmetovanju in o tem, kako s semeni ohranjati samostojnost in neodvisnost od mednarodnih kmetijskih in semenarskih korporacij. Slovenija hoče povečevati samopreskrbo in spodbujati ekološko pridelavo hrane, saj nismo država, ki bi lahko konkurenčnost svojega kmetijstva gradila na stroškovni učinkovitosti in množičnosti pridelave, je na posvetu dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.













