Strokovnjak za vino: Slovenija mora še veliko narediti za prepoznavnost

Ljubljana – »Angleži smo pri vinu zelo razvajeni, ker uvažamo vina s celega sveta, imamo možnost okušati in piti raznolika, odlična vina,« priznava Alex Hunt, direktor nabave pri Berkmann Wine Cellars, strokovnjak za vina, ki je pri 31 letih kot najmlajši pridobil naziv Master of Wine.

Zelo dobro pozna tudi slovenska, briška vina, ki jih podjetje, v katerem dela, uvaža in prodaja izbranim gostincem na Otoku že dobro desetletje. Priložnost za pogovor z njim je bila novinarska trgatev, s katero so v Kleti Brda sklenili letošnjo pettedensko spravilo grozdja, in na njej poskrbeli tudi za zanimivo delavnico »rentgeniziranja« vin, s katerim je ugledni britanski trgovec prepričal svoje kupce. Podjetje, ki uvaža in prodaja vino iz 19 držav, Slovenija je ena od njih, je v svojo ponudbo namreč že leta 2004 uvrstilo briška vina z blagovno znamko višjega cenovnega razreda Quercus.

»V prvih letih smo prodali dva do tri tisoč steklenic vina na leto, zdaj okrog 30 tisoč steklenic, kar je še vedno zelo majhen delež v naši skupni prodaji vina. Ampak uvoz se z rastjo prepoznavnosti povečuje.«

Ob prvem predstavljenem belem vinu, rebuli, ste brez olepševanja razkrili vašo izkušnjo s prodajo na britanskem trgu, ki je pomenila hladno prho. Zakaj?

To je bilo vino, ki smo ga kupili nekaj sto steklenic, potem ko je prejelo nagrado. Težko smo ga prodali. To kaže, da kakovost sama ni dovolj za prodajo vina. Pomembna je tudi ustrezna stopnja prepoznavnosti pri potrošnikih. Nagrajeno vino nam je uspelo prodati nekaj restavracijam, ki so ga uvrstile na vinsko karto, ampak ga stranke teh restavracij potem niso izbrale. To nas je presenetilo, morda tudi razočaralo, čeprav smo vedeli, da gre za poskus, saj vedno poskušamo gostincem ponuditi nekaj novega. To vino ustreza vsem našim kriterijem. Nobenega dvoma ni, da gre za zanimivo vino s karakterjem, vino, ki se dobro poda k hrani. Čez nekaj let bo treba znova poskusiti, da bomo preverili, ali je britanski potrošnik pripravljen sprejeti rebulo.

Na drugi strani je bila pozitivna izkušnja z belim pinotom?

Beli pinot je bil za nas prav tako veliko presenečenje, tokrat srečno. Čeprav Britanci tega vina ne poznajo najbolje in ga v trgovinah ne najdejo prav pogosto, jim je bilo vino zelo všeč. Hkrati smo v našo ponudbo uvrstili tudi beli pinot iz Alzacije, pa moram priznati, da prodamo veliko več vašega belega pinota kot francoskega. Slovenija je vsaj tu premagala Francijo. To vaše vino zasluži dobro prodajo, ima veliko karakterja, svežine, sadnega okusa in pravo razmerje med kislostjo. To so značilnosti, ki jih naši potrošniki danes iščejo, ne marajo preveč okusa po hrastovem lesu, raje imajo nekaj svežega, lažjega. Tudi vaš sivi pinot je odličen in se dobro prodaja. Med mnogimi sivimi pinoti, tudi italijanski je med njimi, se slovenski prodaja po pol višji ceni kot italijanski, ker so ljudje preprosto prepoznali kakovost tega vina. Kljub temu da lahko dobijo cenejše italijansko vino, se raje odločijo za slovenski sivi pinot.

Kakšno je vaše mnenje o slovenskih vinih?

Slovenija še ni globalno prepoznana kot vinska destinacija. Je relativno mala in mlada pridelovalka. Večje države z daljšo tradicijo vinske proizvodnje so že osvojile vinski pivski trg. Slovenija mora še veliko narediti za svojo večjo prepoznavnost. A mislim, da to ni misija nemogoče. Današnji potrošniki so zelo odprti, vedoželjni, bolj eksperimentirajo in si želijo odkrivati in poiskati kaj drugačnega. Tu pa lahko Slovenija kot vse druge države najde svoje mesto.

Kaj bi morali storiti?

Bolj bi se morali posvetiti posameznim vinom in temu, kako jih promovirati, distribuirati. Narediti dobro vino je seveda glavni pogoj, ampak ne dobro vino, ki bo lokalno všečno in sprejeto ampak bo globalno prepoznavno in v stilu, ki omogoča izvoz. Eno je narediti uspešno vino na domačem trgu, ampak za izvoz mora biti tako vino, ki bo globalno zanimivo, ki ga ljudje preprosto pričakujejo na različnih trgih. Distributerji vedo, kaj ljudje pričakujejo. To je seveda velik izziv, ker so pričakovanja na različnih trgih različna. Če bi poskušali ugajati vsakomur ob istem času, bi prišli do tega, da ne bi zadovoljili nikogar. Zato je boljša osredotočenost na nekaj ključnih trgov. Torej izbrati trge kot so VB, ZDA ali Kitajska ali kateri drugi trg in se osredotočiti nanje. Seveda pa to ni posel od danes na jutri.

Prodajate slovenska vina, vina iz Goriških brd, kolikšen je delež teh vin v vaši prodaji?

Trenutno je ta delež okrog 0,5-odstoten in raste.

Zakaj ste tokrat prišli v Brda, da se osebno prepričate, v kakšnih pogojih je pridelano vino, ki ga prodajate? Ste bili že kdaj prej tukaj?

Ne, prvič sem tukaj in navdušen sem. Njihova vina prodajam že skoraj deset let in želel sem dobiti neposredno izkušnjo in predstavo, odkod izvirajo ta vina, videti, kakšni so vinogradi, in srečati ljudi, ki jih pridelujejo.

Tokrat ste se srečali z ljudmi, ki so jih poimenovali junaki vinogradov, s pridelavo na strminah, kjer kaj drugega ni mogoče pridelovati. Se strinjate s poimenovanjem in njihovim umeščanjem v tako imenovano herojsko vinogradništvo, ki ga je podrobneje predstavil Roberto Gaudio, direktor italijanskega instituta Cervim, ki raziskuje in posebej izpostavlja vina, pridelana na strmih območjih, terasah ali na višje ležečih predelih?

Zelo me je prevzela kompleksnost topografije, področij, od koder prihajajo ta vina. Do danes nisem vedel, kako strmi so ti vinogradi, kako nadzorovana je v njih pridelava in kako težko je delo v teh vinogradih. To vinogradništvo se ne more primerjati s tistimi z neke vrste industrijsko proizvodnjo, tudi če bi ljudje želeli, je to nemogoče. To so vinogradi, ki jih je treba ročno, posamično obdelati. In to je name naredilo velik vtis.

Ali pričakujete še kaj več od tukajšnjih vinarjev?

Prej pričakujem spremembe na trgu, glede pridelave vin pa bi težko rekel, ker nimam izkušenj.

Kako gledate na cene naših vin?

Mislim, da so trenutne cene poštene, korektne. Seveda kupujem samo nekaj slovenskih vin in težko komentiram splošno cene na trgu, cene skupin proizvajalcev. Zadovoljen sem s cenami vin querkus, ki jih kupujem tukaj. Mislim, da je ponujena dobra kakovost za to ceno. Angleški trg je najbrž najbolj tekmovalen na svetu, kar zadeva cen, saj vsi želijo prodajati na njem. Nas je samo 60 milijonov, lahko kupimo in pijemo vse, tekma na trgu je velika. Vina, ki niso dobre kakovosti za ustrezno ceno, niso uspešna.

So cene naših vin višje ali so na enaki ravni kot vina drugih držav?

Težko je reči. Je veliko variacij. So primerljive vinom, ki jih kupujemo drugje.

Pred koliko leti ste odkrili naša vina?

Z briškimi vini delam že devet let in vina querkus so že bila v naših dobavah, ko sem prišel v družbo.

Ali poznate tudi druga slovenska vina?

Ne prav dobro, poskusil sem eno, dve in ne morem reči, da sem poznavalec drugih slovenskih vin.