Usodnejši od kvot je ruski embargo

Ljubljana – Prvega aprila letos, ko je EU po dobrih tridesetih letih ukinila sistem mlečnih kvot, so v Bruslju to dejstvo razlagali kot priložnost, ki jo ponujajo tržne razmere. Poudarjali so, da krize v mlečnem sektorju zaradi padca kvot ni mogoče pričakovati, in mirili kmete, ki so se bali zniževanja odkupnih cen.

Mlečne kvote so bile uvedene leta 1984 v obdobju prevelike ponudbe mleka, z reformo leta 2003 pa je bil sistem mlečnih kvot podaljšan do leta 2015. Z evropsko uredbo so bile določene nacionalne in individualne kvote za kmete (za odkup ter neposredno prodajo). Dajatve so pridelovalci mleka plačevali le, če je bila nacionalna kvota presežena – plačevali pa so tisti, ki so presegli individualno kvoto.

Z ukinitvijo mlečnih kvot kmetom ni treba več beležiti, koliko mleka namolzejo, v kmetijsko močnih državah pa so napovedali povečanje proizvodnje mleka. Irska, denimo, je v svoje načrte zapisala 50-odstotno rast proizvodnje mleka do leta 2020, Nizozemska in Nemčija 20-odstotno rast. Irsko združenje kmetov je izračunalo, da bi umik kvot za njihovo kmetijstvo lahko pomenilo 9500 (posrednih in neposrednih) delovnih mest ter letni izvoz povečalo za 1,3 milijarde evrov.

Z ukinitvijo mlečnih kvot so postale prožnejše tudi cene surovega mleka. A bolj kot ukinitev mlečnih kvot so cene surovega mleka na trgu zanihale posledice ruskega embarga na uvoz hrane iz EU.

V Sloveniji, kjer večjih strukturnih sprememb v mlečni proizvodnji ni mogoče zaznati, se odkup mleka povečuje v večini mlekarn. O odkupnih cenah mleka pravijo, da so se po padcu (za 20 do 25 odstotkov v primerjavi z lanskimi do poletja) zdaj ustalile in so povprečno znašale 30 centov za liter. Nekoliko nad tem povprečjem plačujejo za mleko svojim dobaviteljem v Mlekarni Celeia, delno tudi zaradi višjih stroškov, ki jih zahteva zagotavljanje standarda brez GSO (dražja je beljakovinska krma). Pod omenjenim povprečjem pa je po naših neuradnih informacijah plačano mleko, oddano Ljubljanskim mlekarnam, ki naj bi zanj plačevale okoli 28 centov za liter. Iz največje mlekarne pri nas, ki je sicer v lasti francoske družbe Lactalis, nam namreč niso odgovorili na postavljena vprašanja. Je pa znano, da v prav tako Lactalisovi mlekarni Dukat na Hrvaškem plačujejo za surovo mleko več kot v Ljubljanskih mlekarnah.

»Razmere se za zdaj ne poslabšujejo, kam pa gredo, pa nihče ne ve, zato je ta negotovost mučna,« pravijo v eni od slovenskih mlekarn, prepričani, da sedanja odkupna cena mleka kmetu še dovoljuje preživetje, ne pa tudi razvoja. V težavah so lahko tisti, ki so najemali posojila in investirali v širitev proizvodnje, pa jim ta premalo vrača, da bi normalno vračali posojila.

Odkupne cene mleka v EU so avgusta povprečno znašale okoli 30 centov za liter, v Avstriji okrog 32 centov, na Hrvaškem med 32 in 34 centov, v Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem zanj plačujejo okrog 27 centov, najnižje pa so odkupne cene še vedno v baltskih državah, v Litvi malo nad 18 centi, Latviji okrog 22 centov in Estoniji okrog 23 centov.

V mlečni krizi se je ob padajočih odkupnih cenah surovega mleka in obilni ponudbi izdelkov iz zalog, ki so ostale po ruskem embargu, še najbolje izšlo trgovini, kjer se cene izdelkov, predvsem sirov, niso tako zelo znižale.

Po najbolj svežih podatkih naj bi se cene surovega mleka v zadnjih dneh začele nekoliko zviševati.