Tiskane izdaje
Slovenija je bila že leta 2009 v skupini 11 držav, ki so od evropske komisije zahtevale, da tudi zaradi upoštevanja socioekonomskih razlogov (vključno z javnim mnenjem) zaščiti države pred GSO. Rezultat teh prizadevanj je direktiva evropske komisije, ki je bila sprejeta marca letos in v celoti uveljavljena aprila in za katero velja šestmesečno prehodno obdobje. Slovenija je z omenjenim zakonskim predlogom sledila tej evropski ureditvi, je po seji vlade povedal resorni minister Dejan Židan.
Z zakonom sta predvideni dve vrsti zaščite pred GS rastlinami: geografska izključitev Slovenije iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg (ko na evropski agencijio za varno hrano še potekajo postopki za odobritev) in prepoved pridelave GS rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja Slovenije za že odobrene GS rastline.
Možnosti prepovedi gojenja GSO v Sloveniji doslej ni bilo. Naša država ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je pojasnil minister. In še, da je v EU trenutno dovoljena pridelava treh gensko spremenjenih rastlin, v praksi pa se uporablja le vrsta Monsantove koruze, pa še tej so se v večini evropskih držav odrekli.
Židan je opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih izdelkih. Načelno naj pri nas ne bi bilo takih izdelkov, edina izjema je, kot je dejal, »ena vrsta čokolade, ki vsebuje GSO, in je to tudi napisano«.
Samozaščita potrošnikov
Ker se potrošniki večinoma ne želijo prehranjevati s hrano, ki vsebuje GSO, je tudi na evropski ravni veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Kot v primeru, da neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava (soja, denimo) uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so živali hranili z GSO.
»Če se želi potrošnik zavarovati pred uživanjem živil z GSO, mu preostane le, da posega po ekološko pridelanih živilih oziroma po živilih, ki so označena, da so pridelana brez GSO,« je še svetoval minister.
Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju tekel še kar nekaj časa.
Sicer pa zakon, ki sledi tudi usmeritvi v državnem zboru leta 2011 sprejeti resoluciji »Zagotovimo si hrano za jutri«, po kateri v Sloveniji ni gojenja GS rastlin, po besedah Židana ne prepoveduje znanstvenega proučevanja GSO. Prav tako ima vgrajeno varovalko, da se zakon lahko v primeru podnebnih sprememb in pojavu neobvladljivih škodljivcev ustrezno spremeni. Spomnil je še, da ima Slovenija srečo, ker so vse države okrog nas proti pridelavi gensko spremenjenih rastlin. Pa tudi, da so kmetijski ministri EU izrazito proti dovoljenjem za GSO pri evropski agenciji za varno hrano, saj je ta preveč pod vplivom raziskav in rezultatov, ki jih predložijo multinacionalke. »Učinki teh raziskav temeljijo na kratkem obdobju 90 dni, kot je to bilo pri soji in vsebnosti transmaščob, ljudje pa živimo 90 let...«
