Tiskane izdaje
Ljubljana – Kmetijsko gospodarstvo PanOrganic iz Ljutomera z mladim, 32-letnim gospodarjem Mariem Kurtovićem dokazuje, da je tudi v kmetijstvu mogoče z inovativnostjo delati velike korake. Pred tremi leti so predstavili in na trgu jim je uspelo z blagovno znamko slovenskega česna Česnek, lani z živo solato in zelišči Živa (s koreninami v zemlji), vmes pa še s Svetom ameriških borovnic, namazom Goji za petičneže v Dubaju in ponudbo domačega fižola češnjevca.
Konec preteklega tedna so na Dunaj, v osrednje skladišče trgovske skupine Rewe, odposlali prvo pošiljko žive solate, ki so jo začeli prodajati v trgovinah Merkurja in Bille, kmalu bo naprodaj tudi v avstrijskih trgovinah Hofer.
Lani ste prišli z živo solato na slovenski trg, zdaj prodirate z njo na avstrijskega, kako vam je to uspelo?
Prva prodaja žive solate se je začela v Mercatorju, podprli so nas z reklamami, potem pa je bil dogovor, da lahko gremo s prodajo te solate tudi v ostale trgovine. Zdaj jo prodajamo v Hoferju, Lidlu, Sparu, Leclercu, Mercatorju. Dejansko je solata povsod.
Kako se je prijela prodaja žive solate?
Tako kot smo pričakovali, ljudje so potrebovali določen čas, da so se navadili. To je pač določen krog, ki se mora odvrteti. Na to so nas opozarjali na Danskem in Nizozemskem, ko so nam zatrjevali, da bo ta solata izrinila konvencionalno, ko jo bodo kupci poskusili. Po tretjem, četrtem mesecu se je začel strm vzpon in zdaj je dejansko vse do zadnje solate prodano.
V trgovini, kjer največkrat kupujem, sem opazila, da je na začetku ostajala in da so jo potem prodajali po znižani ceni, zato sprašujem.
Ja, dejansko je tu tudi problem sistema, kakršnega imajo trije veliki trgovci pri nas, ki se razlikujejo od Hoferja in Lidla v tem, da oni nekako naročajo na centralno skladišče in potem ima vsaka trgovina svojega vodjo, ki odloča, kaj bo imel v svoji trgovini.
Ko oni naročijo na centralno skladišče velike količine, potem vse manjše trgovine kupujejo iz tega, kar ni dobro, posebej pri sadju in zelenjavi ne. Tu sta Hofer in Lidl v prednosti, saj dejansko kupita za centralno skladišče, iz katerega razporedijo blago po vseh svojih trgovinah in vsaka trgovina ga mora vzeti, ker imajo vse enak izbor. Zato jim niso ostajale zaloge, tako kot se je to dogajalo pri drugih trgovcih, ko je blago ostajalo po teden dni v skladišču in so potem morali nižati cene, če so hoteli reševati stvari. Oba diskontna trgovca sta res pravi kazalnik dnevne prodaje pri nas.
Komaj leto dni je od začetka prodaje na slovenskem trgu pa se že širite tudi v tujino?
Ko smo podpisali pogodbo s skupino Rewe, v njej so Billa, Penny Markt, Merkur, Adeg, Bipa, se nam je odprla pot v precej močen nemški konglomerat. V soboto smo začeli voziti našo živo solato na Dunaj, zdaj jo že prodajajo v trgovinah Merkur in Billa.
Kakšne količine pa so to? Imeti morate kar veliko proizvodnjo, da lahko zadostite tej prodaji?
Trenutno je proizvodnja okrog 10.000 glav solate na dan, vsak dan v letu, in okrog 2500 zelišč na dan. Ampak v tem letu imamo že izrisane načrte za povečanje pridelave. Ne samo da smo začeli delati za Rewe, ampak tudi za Hofer Austria.
Kolikšen del proizvodnje zdaj namenjate tujini?
Tja bomo pošiljali 15 do 20 palet na dan. To je okrog 6000 solat na dan.
Začeli ste s solato, imate pa tudi zelišča, boste v Avstrijo prodajali tudi zelišča?
V Rewejevih trgovinah bodo za začetek prodajali samo našo živo solato, v Hoferju pa tudi zelišča, in to že v 20. koledarskem tednu, takrat, ko jim potečejo trenutno veljavne pogodbe, ki jih ne bodo podaljševali. Naslednjo pogodbo bodo podpisali z nami, ker iz prodaje umikajo asortima, ki ni pridelan brez pesticidov. Avstrijski trg je precej drugačen; zelo so nagnjeni na hidrokulture, na pridelavo brez pesticidov, pridelavo, kjer se ne ustvarjajo odpadne vode. Ko se pojavi pridelek s tako tehnologijo, kot je naša, izrine konvencionalnega, ki zraste na zemlji. Tam imajo že nabavniki močno zavest, da te že na prvem sestanku kategorizirajo.
Kako pa ste prišli do kupcev v tujini?
Povsem sami smo jih iskali. Pri Hoferju so bili v stalnem stiku z ljudmi iz slovenskega Hoferja in merili uspešnost našega pridelka.
Referenca je bila torej prodaja na slovenskem trgu?
Seveda. Bili so v stalnem stiku z odgovorno tukaj v oddelku sadje in zelenjava. Uspehi so bili izjemni in to je bilo to.
Pravite, da je bilo pri sosedih odločilno predvsem zanimanje za bio zelenjavo?
Tudi sami smo bili presenečeni, čeprav vemo, da je to trend po severnih državah, še posebej po Skandinaviji. V Avstriji smo pričakovali podoben pogovor kot v Sloveniji. Pa se tam v resnici sploh nismo pogovarjali o ceni. Sprejeli so ceno, kakršno smo rekli. Vedeli smo, da smo na trgu prisotni z dobro ceno, ampak bolj kot o ceni smo se pogovarjali o pridelavi, o predelavi odpadnih voda, o ogljičnem odtisu, pojasnjevali smo jim sam sistem pridelave. Res je bil pogovor čisto drugačen od pričakovanega.
Je kakšna razlika v ceni pri nas in v Avstriji?
Ne, povsem enaka je. Mi imamo do njihovih dunajskih centralnih skladišč skoraj enako daleč kot do glavnega Mercatorjevega skladišča v Sežani, zdaj ko ga ni več v Ljubljani. Transportna cena je v bistvu povsem enaka, tako je tudi naša prodajna cena enaka. Je pa res, da imajo Avstrijci večjo kupno moč in zato smo tudi konkurenčni.
Pri nas je cena te vaše solate kar opazno višja od siceršnje?
Solata je včasih za 30, 40 centov dražja od konvencionalne italijanske, ampak v tem ne vidimo problema. Saj to smo si že dokazali pri česnu, ko je bila razlika v ceni še bolj občutna.
Začeli ste s slovenskim česnom, zdaj ste uspešni z živo solato, kaj še imate v načrtu?
Imamo še zelišča, širimo površine z ameriškimi borovnicami, trenutno jih pridelujemo na šestih hektarih. To so površine z namakalnim sistemom, protitočnimi mrežami, v sadilnih jarkih je skandinavska šota. Letos bomo te površine povečali še za štiri hektare, tako da bomo na desetih hektarih imeli okrog 20.000 grmov. Potem imamo 1500 dreves jagod goji, ki imajo ekološki certifikat. Teh jagod ne prodajamo kot sadež, ampak predelane v sadni namaz, ki ga v glavnem prodamo v Dubaj.
To vse pridelujete v rastlinjakih?
Ne, v rastlinjakih so samo solata in zelišča, zunaj je česen, ki ga bomo letos pridelovali na 30 hektarih; zdaj ga moramo zunaj posaditi še 8 hektarov, 22 hektarov je že posajenega. Pridelujemo tudi fižol češnjevec v zrnju, ki ga prodajamo v Hoferju, Mercatorju, Sparu, Tušu. To proizvodnjo bi radi še širili, ampak smo pri tem malo omejeni, ker je težko dobiti zemljišča.
Koliko imate vseh zemljišč?
V lasti imamo okrog 20 hektarov, ostalo pa vse najemamo. Skupno imamo v obdelavi 35 hektarov.
Najemate od kmetov?
Od kmetov in jim plačujemo kar precej visoke najemnine, pustimo jim subvencije. Tako je kalkulacija pri njih taka, kot da bi sami sejali koruzo in delali, tako pa jim ni treba nič delati. V najemu imamo 15 hektarov zemlje.
Bi se še širili, če bi imeli možnost za povečanje površin?
Seveda. Letos bomo rastlinjake povečali za dva hektara, pripravljamo pa še precej inovativen projekt. Naredili bomo 1,5 hektara velik ekološki rastlinjak, ki bo daleč največji tak rastlinjak naokoli, mislim da tudi v Avstriji ni takega. V njem bomo v kolobarju pridelovali vse ekološko. To bo kot Noetova barka z vso možno zelenjavo. Rastlinjak bo opremljen z visoko tehnologijo. Potrošnik se bo lahko v vsakem trenutku na enem linku povezal s kamerami in videl, kaj vse se dogaja v ekološkem rastlinjaku, podprtem z visoko tehnologijo.
Kako vam to finančno uspeva?
Za zdaj nam uspeva s pridobivanjem denarja na razpisih. Tudi ta rastlinjak Živa je dobil 1,2 milijona nepovratnih sredstev, za borovnice smo dobili okrog 240.000 nepovratnih sredstev. Tudi zdaj čakamo na razpise. Imamo banko, ki nas podpira pri vseh projektih, prepričali smo jih s številkami. Držimo se tega, kar zapišemo v poslovnih načrtih.
Koliko ljudi zaposlujete?
V tem trenutku je stalno zaposlenih kakšnih 15 ljudi. Se pa to poveča, ko je sezona za česen, borovnice. Takrat je zaposlenih tudi do 50 ljudi.
In ni težav s pridobivanjem začasne delovne sile? Jo dobro plačate?
Korektno plačamo. Pri nas je bolj problem, če sploh kdo plača za opravljeno delo. Kar veliko je teh problemov, zato so ljudje bolj nezaupljivi, ampak mi jih plačamo in ni problem. Imam pa občutek, če bi potrebovali dvakrat več delavcev, da jih ne bi dobili. Saj veste, kako je, eni bi delali, v resnici pa ne bi delali. In to je problem, ker v kmetijstvu se pač dela ...
Se po vstopu na avstrijski trg nameravate še širiti?
To priložnost dejansko imamo odprto in se tudi k temu nagibamo. Saj bi se lahko prebili prek Hoferja in Lidla, ampak potem bi morali še bistveno povečati proizvodnjo.
Zdaj torej ne bi mogli zadostiti njihovim potrebam?
Ne bi, potrebovali bi nove ogromne rastlinjake, kakršne imajo na Nizozemskem, to bi bil tudi velik investicijski zalogaj, s posojilom kakšnih 15 milijonov. Potem bi dejansko lahko zalagali nemški trg.
Pa še v Programu razvoja podeželja (PRP) bi za to moralo biti na voljo več sredstev?
Tako. Zdaj smo pa močno omejeni. Na voljo imam samo 500.000 evrov nepovratnih sredstev iz razpisa 4.1, kjer so ti rastlinjaki. Ker imam status mladega prevzemnika, potem lahko kandidiram na projektu za milijon evrov, to pa je zelo malo, če govorimo o desetih milijonih za en pravi rastlinjak.
Ob takih investicijah je pol milijona nepovratnih sredstev že nekaj, a še vedno zelo malo. Zdaj smo pravkar v fazi nakupa zemljišča v Avstriji. Ker je Avstrijcem zelo pomembno poreklo, smo sklenili, da bomo naredili rastlinjak tudi v Avstriji, tako da pričakujemo, da bomo za avstrijski trg pridelovali živo solato že do konca letošnjega poletja.
Ali tam ni težav z nakupi zemljišč?
Ne. Imajo tako močne službe, ki pomagajo tujim podjetjem oziroma novoustanovljenim tujim podjetjem, da tudi sama dežela sofinancira projekt, ne da se prijaviš na razpis. Tudi banke so nam zelo naklonjene. Ko so slišale, s kom sodelujemo, smo dobili zelo veliko podporo, da se lotimo tega projekta. In se ga že lotevamo kot d. o. o.
In za kakšno površino gre v Avstriji?
Tam nameravamo narediti trihektarski rastlinjak.
Kje bo to?
Na Koroškem, v okolici Pliberka. Tam je veliko Slovencev, v občini smo bili zelo dobro sprejeti; ko smo jim predstavili projekt, so ga podprli.
