V bitko za teran s pravnimi dokazi

Ljubljana – Slovenija bo pri branjenju pravice, da je geografsko zaščiteno vino teran lahko le teran, pridelan na Krasu, in ne tudi vino iz hrvaške Istre, za katerega sosednja država lobira v Bruslju, neomajna, je zagotovil minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se bo v četrtek na to temo sestal z evropskim komisarjem Philom Hoganom.

Ministru Dejanu Židanu je tudi vlada na seji pretekli teden naložila, naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina. Evropskemu ministru za kmetijstvo Philu Hoganu bo zato osebno spet predstavil vse podrobnosti slovenske zaščite tega posebnega vina s slovenskega Krasa, za katerega so se hrvaški politiki »pozabili« pogajati v predpristopnem času, zdaj pa javno napovedujejo, da pričakujejo skorajšnjo ugodno rešitev za svojo državo in tamkajšnje vinarje.

Ker se vse bolj potrjuje, da ima hrvaška stran v bitki za teran pomoč tudi v evropski komisiji, pri kateri je Sloveniji že pred leti kot polnopravni članici uspelo zaščititi to kraško vino, bo ključno vlogo slovenskega branjenja pravice do zaščite odigrala pravna stroka.

Pretehtali bodo pravni argumenti

Po izkušnjah Bojana Pretnarja, strokovnjaka za intelektualno lastnino – leta 1999 mu je kot predstavniku Slovenije v svetu za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine pri WTO kljub ostremu nasprotovanju Avstrije in evropske komisije uspelo doseči, da je slovenska geografska označba za lipicanca ostala – bodo samo pravni argumenti tisti, ki jih komisija ne bo mogla prezreti.

Nedopustno je, da nihče ne pogleda, na podlagi česa je teran zavarovan, da se natančno ne prebere, kaj piše v uredbi, in da se ne preveri prakse evropskega sodišča o določenih zaščitah, pravi Pretnar. Spomni, da ima uredba 1308/2013, ki ureja zaščito, poseben člen o tako imenovanih homonimnih znamkah. To je jasno povedano v drugem odstavku prve točke tega člena, »podprtem tudi s členom 22 iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine v svetovni trgovinski organizaciji, kjer je Sloveniji kot geografsko označbo uspelo zavarovati lipicanca«.

V sporazumu je v poglavju o geografskih označbah in njihovemu varstvu natančno določena njihova uporaba, poudarja sogovornik. Po njegovem mnenju je premalo, če tako ena kot druga stran dokazujeta svoj prav s študijami DNK. Študija je lahko le kot priloga, del pravno argumentiranega gradiva, pripravljenega pri uglednih pravnih strokovnjakih v EU.

Treba se je sklicevati na sporazum v okviru WTO

»Točka 4 o varstvu na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka se uporablja za geografsko označbo, ki je sicer resnična, kar zadeva ozemlje, regijo ali lokacijo, iz katere izvira blago, vendar javnosti napačno predstavlja, da blago izvira iz drugega ozemlja.« Na to se je treba sklicevati, pravi Pretnar, ker je sporazum v svetovni trgovinski organizaciji nad drugimi.

Tako tudi dokazi, ki razkrivajo, da so hrvaški vinarji ponarejali sorto vinske trte in njen izvor (nakupi trsnih celjenk refoška v Sloveniji) pa da je Slovenija vino teran že pred leti zaščitila tudi pri evropski komisiji, po Pretnarjevem mnenju ne bodo dovolj, če ne bodo dodani resnemu pravno utemeljenemu stališču, ob katerem se tudi evropska komisija ne bo mogla več izmikati.

»V teh sporih ne moreš drugače. Pri svetovni trgovinski organizaciji sem zmagal z zaščito lipicanca prav s pravnimi argumenti, pri katerih so nas podprli tudi pravniki z nemškega Inštituta Maksa Planka,« svoje videnje problema podpre Pretnar.