S sprejetjem zakona se je mudilo, ker je EU namreč uvedla šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno doseči geografsko izključitev iz pridelave gensko spremenjenih rastlin. To obdobje se konča 3. oktobra. Do takrat je možno z zakonom in zahtevo doseči izključitev Slovenije iz pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve pri Evropski agenciji za varnost hrane. Takih je po besedah Tanje Strniša, državne sekretarke na kmetijskem ministrstvu, trenutno osem.
Poslanci so v razpravah poudarjali, da predstavlja zakon korak naprej pri uresničevanju cilja iz resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (Vesna Vervega iz SMC); da splošno javno mnenje ni naklonjeno GSO in da obstaja »potencialno tveganje za zdravje zaradi slabo raziskanih negativnih učinkov, njihova pridelava pa podpira slabo kmetijsko prakso, ki v imenu znanosti in multinacionalk ustvarja dobiček«; da je slovensko kmetijstvo zaradi svoje majhnosti in naravnih danosti še toliko bolj občutljivo za vnos gensko spremenjenih organizmov (Zvonko Lah iz SDS); da se z zakonom prepreči možnost absolutnega monopola peščice svetovnih multinacionalk nad semeni, ki z njihovo patentno zaščito stiskajo kmete, kar je še zlasti izpostavljeno pri gensko spremenjenih rastlinah (Miha Kordiš iz ZL).