Večina hrane prihaja z družinskih kmetij

Ljubljana – Družinske kmetije, ki so prevladujoči način kmetovanja v svetu in tudi pri nas, so pomemben temelj za zagotavljanje prehranske varnosti. Ni naključje, da so v letu, ki so ga Združeni narodi razglasili za leto družinskega kmetovanja, izpostavljene tudi ob današnjem svetovnem dnevu hrane.

Po podatkih svetovne Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) je na svetu skoraj 570 milijonov kmetij, od teh jih je več kot 500 milijonov družinskih, večina (475 milijonov) jih prideluje hrano na manj kot dveh hektarih površin. Njihova vloga je ključna pri zagotavljanju prehranske varnosti, izkoreninjanju lakote in podhranjenosti – po zadnjih podatkih FAO za obdobje zadnjih devetih let je na svetu 805 milijonov ljudi kronično podhranjenih – in tudi pri izboljšanju življenjskih razmer, upravljanju naravnih virov, zaščiti okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja na splošno, še posebno na podeželju. Potrebujejo spodbudno okolje, ki jim bo omogočalo razvoj in vlaganje v inovativnost, da bodo bolj pripravljene na finančna in druga tveganja.

Moto letošnjega svetovnega dneva hrane, ki je sicer namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti hrane in seznanjanju z dejstvom, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine, je Družinsko kmetovanje: nahranimo svet, skrbimo za planet!.

Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani. Skrb vzbujajoč je tudi podatek o zelo velikih količinah zavržene hrane: v letu dni v smeteh konča malo manj kot 170.000 ton hrane. To pomeni, da je na leto zavržene povprečno 82 kilogramov hrane na prebivalca.

Vlada oziroma resorno ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, ki je že pred časom sprožilo več akcij za premagovanje te problematike (ohranitev in povečanje proizvodnje, dostopnosti lokalne hrane domačemu potrošniku, zmanjševanje zavržkov hrane z usmerjanjem tržnih presežkov socialno ogroženim skupinam in posameznikom), se je ob ruskem embargu in posledično dodatnih presežkih hrane na trgu odločila tudi za izredni ukrep umika presežka živil, ki so bila sicer namenjena ruskim kupcem, in za njihovo razdelitev socialno ogroženim. Ena od takšnih akcij razdeljevanja lokalno pridelane hrane bo tudi današnja donacija jabolk Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas šolam, vrtcem, domovom starejših, bolnišnicam in drugim ustanovam.

Družinsko kmetovanje v Sloveniji

Družinske kmetije so v slovenski pridelavi hrane prevladujoč model (99,7 odstotka od več kot 74.000 kmetijskih gospodarstev). Povprečna velikost slovenske kmetije je 6,6 hektara, kar je v primerjavi z drugimi državami članicami EU ena od najmanjših velikostnih struktur. K temu pripomorejo tudi neugodni pridelovalni pogoji oziroma razpršenost zemljišč, dejstvo, da je kar 86 odstotkov površine na območjih s težkimi pogoji za kmetovanje, in tudi razmeroma slaba demografska struktura (več kot polovica družinskih članov na kmetijah je starejših od 45 let).

Družinske kmetije pri nas se srečujejo s podobnimi težavami kot drugod (slaba možnost povečevanja gospodarstev, premajhen dohodek iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti, pomanjkanje kapitala za investiranje v proizvodni ciklus, izgube prihodka zaradi naravnih nesreč, odhajanje mladih v mesta, slaba povezanost za nastop na trgu ipd.) Značilna je nizka stopnja njihove tržne usmerjenosti, saj jih le 40 odstotkov večino pridelka nameni prodaji. Tudi to je eden od razlogov za premajhen delež samopreskrbe.

Avstrijski model

V Avstriji jih od približno 170.000 kmetijskih gospodarstev kar 92 odstotkov deluje kot družinsko podjetje. Kmetijstvo v Avstriji skupaj zaposluje okoli 530.000 ljudi. »Družinske kmetije ohranjajo naše vasi in regije pri življenju. So gospodarski motor, ekološko vodilo in socialna zaščita hkrati,« je na nedavnem posvetu o družinskih kmetijah povedal predsednik avstrijske kmetijske zbornice. Stopnje samopreskrbe s kmetijskimi produkti v Avstriji glede na vrsto pridelkov znašajo po podatkih njihovega statističnega urada za gospodarsko sezono 2012–2013 so visoke: 94-odstotna pri žitarice (proizvodnja 4,9 milijona ton), 84-odstotna pri vinu (2,2 milijona hektolitrov), 60-odstotna pri zelenjavi (683.200 ton), 49-odstotna pri sadju (449.900 ton) in 26-odstotna pri rastlinskih oljih. Po proizvodnji mesa je Avstrija celo neto izvoznik, saj znaša samopreskrba kar 110 odstotkov.

Čeprav so kmetije v Avstriji relativno majhne, obstaja jasen trend njihovega povečevanja: od leta 1995 do leta 2013 so se povečale z 31,8 hektara na 43,5 hektara, povprečna obdelovalna površina pa s 15,3 na 19 hektarov. Družinske kmetije so na socialnem področju in pri dohodnini obravnavane kot druga (nekmetijska) družinska podjetja. Izkoriščajo lahko le pavšalno obdavčitev dohodka in dobička. Urban Červek

Težave nemških družinskih kmetij

Tudi v Nemčiji so družinske kmetije prevladujoči model kmetijske pridelave: od 256.000 vseh kmetij (podatek za leto 2013) jih je 90 odstotkov v lasti posameznikov. Obdelujejo dve tretjini vseh kmetijskih površin ali 10,9 milijona hektarov. Zaradi pomembnosti za socialno podobo prebivalstva ter pokrajin tudi Nemci v sodelovanju z EU podpirajo takšno kmetovanje. Na voljo so jim subvencije EU, še posebno za mlajše kmete, Nemčija jim ponuja tudi dodatna svoje sredstva in socialna zavarovanja, čeprav se je število družinskih kmetij samo po letu 2010 zmanjšalo za šest odstotkov, od kmetij, manjših od pet hektarov, pa celo petnajst odstotkov. Še posebno zaskrbljeni so na Bavarskem, kjer je več kot tretjina vseh nemških kmetij. Že zdaj polovica tamkajšnjih kmetov svoje kmetijske dohodke dopolnjuje z delom drugod in tako kot drugje v Nemčiji se bojijo, da se bo ta proces nadaljeval. V letošnjem mednarodnem letu družinskega kmetijstva je nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo septembra organiziralo tudi mednarodni simpozij, na katerem so razpravljali o najboljših praksah za spodbudo takšnega kmetijstva v svetu. Barbara Kramžar