Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski vinogradniki in vinarji v teh dneh zaskrbljeno zrejo v nebo. Čeprav se je ponekod trgatev zgodnjih sort grozdja že začela, glavnina pridelka še čaka na trsih, pridelovalci pa si želijo vsaj nekaj dni brez dežja. Zaradi kislega poletja bo grozdje manj sladko, vinski letnik pa enološko zahtevnejši.
Obilje dežja in pomanjkanje sončnih dni sta načela pridelek grozdja. Po težavah z boleznimi, ki so povezane z veliko padavinami in zato dodatnimi deli v vinogradih (škropljenje, odstranjevanje zelenja za boljše zračenje grozdov ipd.), je zdaj pri večini, ki zaradi nezrelega grozdja še čaka s trgatvijo, lahko največja težava gniloba, pravijo.
O slabi letini zgodnjih sort grozdja govorijo dolenjski vinogradniki. Ne samo da je pridelek okleščen zaradi gnilobe, grozdje ima tudi prenizko vsebnost sladkorja. Zaradi napada gnilobe bo morda treba predčasno trgati tudi poznejše sorte grozdja, čeprav sicer velja, da morajo za začetek trgatve biti dosežene vsaj minimalne predpisane stopnje sladkorja. Tudi belokranjski pridelovalci grozdja in vina, med katerimi je Jožef Prus z dvema naslovoma svetovnega prvaka na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani, zmajujejo z glavo zaradi preobilja vlage in gnilobe v vinogradih. Z odstranjevanjem gnilih in poškodovanih grozdov bodo poskušali rešiti, kar se rešiti da. To bo sicer zmanjšalo pridelek, a zato upajo, da bo preostanek grozdja do trgatve po 15. septembru lepše dozorel.
Podobne so napovedi na Štajerskem, kjer so zgodnje sorte grozdja, predvsem tistega za penine, že pospravili. Kljub manjšim stopnjam sladkorja naj ne bi bilo težav s pridelavo teh vin. Za poznejše sorte, ki jih bodo začeli trgati po 15. septembru, pa predvsem tisti, ki so z agrotehničnimi ukrepi ustrezno poskrbeli za vinograde, napovedujejo, da kar dobro kažejo. »Potrebovali bi vsaj en teden suhega vremena, da se malo posuši, potem pa ne bi bilo tako slabo,« pravi Danilo Steyer (Hiša dišečega traminca) iz vasi Plitvica pri Gornji Radgoni. Ocenjuje, da se srednje pozne in pozne sorte grozdja za zdaj dobro držijo, saj so »pravočasno naredili potrebna agrotehnična dela«. Tudi Boštjan Protner (Hiša Joannes Protner) iz Malečnika se še ne pritožuje nad letino, čeprav si tudi on želi vsaj nekaj nedeževnih dni pred trgatvijo glavnine pridelka.
Več sreče na Primorskem
Na Primorskem, kjer je po besedah Iztoka Klenarja (Vinska klet Klenar), nekdaj dolgoletnega prvega enologa Vinakopra, zdaj čas obiranja malvazije, čez kakšen teden pa refoška in merlota, »kar je v skladu s časovnico« trgatve na tem koncu, so imeli ob letošnjem kislem vremenu nekaj več sreče kot v drugih vinorodnih območjih. So pa tudi tu težave z vremenom podražile pridelavo.
Druga težava te letine z obiljem padavin je, da sta se intenzivneje pojavljala kap vinske trte (to se pogosto dogaja zaradi preveč moče ali dolgotrajne suše) in njeno odmiranje. »Zadnji udarec je bil zdaj, ko bi morali biti pripravljeni za trgatev in trta zaradi premalo sonca bolj vegetira in ne zori tako pospešeno, kot bi sicer. Problem so tudi nizki sladkorji. Če ni sonca, ni fotosinteze in tudi zdaj tega ni mogoče nadoknaditi.«
Letina v Sloveniji količinsko ne bo taka, kot je kazalo še pred dvema tednoma, pravi Klenar in dodaja, da bo enološko to zelo zahteven letnik. Po njegovem bo »verjetno zelo malo vrhunskega vina, čeprav se bo v vsakem primeru še dalo nekaj narediti, saj je raznolikost mikroklime v Sloveniji opazna prav v takih letnikih«. Geografsko poreklo bo letos odigralo pomembno vlogo, dodaja Klenar, ki je bil predsednik mednarodnega ocenjevanja vin pod pokroviteljstvom Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) iz Pariza na pravkar končanem sejmu Vino Ljubljana.
