Tiskane izdaje
Sklicevanje na to, da Slovenija ni imela pravice do zaščite geografskega porekla terana kot svoje avtohtone vrste vina, pridelanega na Krasu iz sorte refoš, ker da je teran vino, ki ga v hrvaški Istri pridelujejo iz sorte teran, pa je laž in čisto navadna goljufija, s katero želijo hrvaški lobisti prepričati uradništvo v EU. Slovenski pridelovalci terana so ogorčeni, v strokovni javnosti pa odgovarjajo z argumenti, s katerimi razpolagajo tudi v Bruslju.
Potvarjanje resnice
Kot je znano, je Slovenija hrvaške trditve že zavrnila s študijo, ki izpodbija trditve, da sta teran in refošk dve različni sorti grozdja. »S študijo smo začeli ne zaradi tega, do česar je zdaj prišlo, ampak zaradi našega zanimanja za eno in drugo zadevo. Skupaj s kolegi na inštitutu v Poreču smo poskušali z genotipizacijo, s pomočjo mikrosatelitov in DNA, ki se ga izolira iz teh trt ugotoviti ali kažejo enake ali podobne genotipe te vzorčene trte, torej refošk in terane. Pokazalo se je, da večina trt, ki jih oni imajo in iz njih pridelujejo vino teran, po genotipu enakih kot naše trte refošk, iz katerih na Krasu pridelujejo teran,« je pojasnil dr. Denis Rusjan z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je bil nosilec omenjene študije.
Zato ne držijo trditve hrvaških oz. istrskih enologov, da so sodobne DNK analize nedvomno pokazale, da sta refošk in teran dve popolnoma različni vrsti grozdja. Kot je še dejal Rusjan, je znano, da je bilo veliko trt, ki so jih v hrvaški Istri nasadili pod imenom teran, kupljenih v Sloveniji, kjer se te prodajajo kot trta refošk. To je potrdil tudi Marjan Colja, direktor sežanskega Vinakras, največjega pridelovalca terana na Krasu.
Hudo lobiranje
»Ko so Hrvati videli, da je naša zaščita terana pravnomočna, so se domislili, da bodo dali na svojo sortno listo trto teran, čeprav je dokazano to sorta refoška, ki so jo kupovali pri nas in iz katere na Krasu pridelujemo teran. Dobesedno goljufajo. Če bi bilo to obratno, mi že tri leta ne bi imeli terana,« je povedal Colja in dodal, da je v ozadju hudega lobiranja za hrvaški teran tudi politika Agrokorja, ki bi jih izrinil iz Mercatorjevih trgovin, v katerih prodajo več kot tretjino terana. Novo bitko za teran je komentiral z besedami, da takšni pač so in da hudo lobirajo, ne samo okrog komisije v Bruslju ampak tudi po Sloveniji, zlasti med pridelovalci refoška v slovenski Istri.
Na preizkušnji pravni red EU
Dr. Klemen Lisjak z oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer se tudi ukvarjajo s proučevanjem značilnosti slovenskega terana, poudarja, da vino, ki ga v hrvaški Istri pridelujejo iz enake trte kot pri nas refošk, le da so jo oni poimenovali teran, ni teran, kakršnega je geografsko zaščitila Slovenija. »Gre pa za razliko v teroarih, torej v klimi, v zemlji, načinu pridelave. Tudi če je razdalja majhna med Krasom in Istro, so v vinu velike razlike v okusu in to je tista specifičnost in čar vinarstva, da eno mikro okolje lahko da posebno vino. Kras je planota nad morjem, zato je tudi mikroklima drugačna. Vedeti moramo, da rdeča zemlje na Krasu ni enak kot v Istri, gre za spremembe v mineralih. Slovenija je to posebno vino zaščitila. Če nek pravni red velja v EU, naj velja za vse pošteno. Tako kot so mogli Brici in Vipavci spremeniti ime za sorto furlanski tokaj, pa tudi ostali prej za šampanjce, pa za porto, je prav, da se to nadaljuje, sicer je bolje, da gremo nazaj in bomo imeli spet vse po starem.«
