Tiskane izdaje
Težave mlečnega sektorja so predvsem posledica prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na ruski trg in ukinitve sistema mlečnih kvot. Poleg tega tudi globalni obeti za sektor niso spodbudni, saj je upadel uvoz mleka in mlečnih proizvodov s strani Kitajske, globalna proizvodnja mleka pa je manjša.
Državna sekretarka Tanja Strniša je v razpravi o težavah mlečnega sektorja izpostavila zaskrbljenost Slovenije nad zaostrovanjem razmer, saj so se tudi pri nas v zadnjih 12 mesecih odkupne cene znižale za skoraj 25 odstotkov. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, saj je prireja mleka poleg prireje govejega mesa najpomembnejša proizvodna usmeritev slovenskega kmetijstva, ki prispeva okoli 15 odstotkov k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje, 45 odstotkov prireje mleka pa poteka na hribovskih in gorskih območjih. Slovenija zato podpira vse do sedaj predlagane ciljne ukrepe, ki bi učinkovito prispevali k znižanju tržnih presežkov ter pripomogli k stabilizaciji razmer na trgu mleka. Poleg tega pa bo Slovenija na svetu za kmetijstvo in ribištvo 7. septembra predstavila tudi nekatere dodatne predloge za stabilizacijo stanja na trgu mleka.
Brez skrivalnic pred potrošniki
Državna sekretarka je opozorila tudi na stanje v sektorju svinjskega mesa. Poudarila je tudi, da je potrebno v razpravi o potrebnih ukrepih čim bolj združiti in povezati različne predloge držav članic.
V okviru razprave o potvorbah v verigi proizvodnje hrane in krme so razpravljali o najpogostejših goljufivih praksah na tem področju.
Na podlagi dosedanjih izkušenj se med t.i. potvorbe uvrščajo npr. zamenjava ključnih sestavin proizvodov z nadomestki, napačno navajanje deležev sestavin, napačno označevanje neto teže, prodaja običajnih živil kot ekoloških oz. iz drugih shem kakovosti, ponarejanje blagovnih znamk, ponarejanje roka uporabnosti, ponarejanje porekla blaga ...
Za Slovenijo je po njenem ključno slediti pravici potrošnika, da je ustrezno informiran. Tudi takrat, ko pride do razkritja potvorb ali goljufij. Čeprav v Sloveniji ta problematika ni zelo pereča, imamo nekaj izkušenj, ki so pokazale, da je najbolj učinkovita kazen za kršitelje njihova javna obravnava. V zvezi z ukrepi za krepitev boja proti potvorbam je državna sekretarka izpostavila osveščanje potrošnikov in proizvajalcev, kot tudi pomen kratkih verig, ki predstavljajo večjo varnost, saj se členi verige med seboj bolje poznajo in si medsebojno zaupajo. Pridružila se je tudi mnenju ostalih držav, da je ključno dobro medsebojno sodelovanje in obveščanje znotraj držav in med državami.
Tudi o varovanju tal
V okviru točke, ki se je nanašala na prakse ravnanja s tlemi so se prisotni seznanili z različnimi praksami za ohranjanje tal in njihovo zaščito pred erozijo. Razprava o tem je še posebej aktualna, saj je Organizacija združenih narodov letošnje leto razglasila za mednarodno leto tal. V svetu tako trenutno potekajo različne aktivnosti za ozaveščanje strokovne in širše javnosti o pomenu rodovitne prsti za trajnostni razvoj kmetijstva.
Strniševa je v razpravi poudarila, da so tla in njihovo ohranjanje zelo pomembni tudi za slovensko kmetijstvo, pri čemer pri nas največjo grožnjo predstavlja trajna izguba zemljišč, na eni strani zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja, na drugi strani pa zaradi urbanizacije in pozidave kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo samo 30 odstotkov površine naše države. Predstavila je konkretne ukrepe znotraj programa razvoja podeželja, ki so namenjeni ohranjanju in zaščiti tal. Podprla je tudi predlog ostalih sodelujočih držav, da se na temo praks ravnanja s tlemi v nadaljevanju organizira posebna razprava na strokovni ravni.
