Živilci v regiji na radarju EBRD

Ljubljana – Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je doslej v slovensko živilsko predelovalno panogo vložila približno 80 milijonov evrov, »želeli pa bi si, da bi v regiji videli še več slovenskih podjetij,« je v Ljubljani dejal prvi mož kmetijsko-živilskega sektorja pri EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo Miljan Ždrala.

Vsa pijačarska in prehrambena podjetja v regiji skupno ustvarijo slabih 14 milijard prihodkov. Po številu podjetij prednjači Srbija, najbolj učinkovita pa so slovenska živilskopredelovalna podjetja, čeprav je teh številčno manj kot denimo hrvaških, srbskih in bosanskih. To je le nekaj ugotovitev podjetja Bisnode, ki je pregledalo stanje v živilskopredelovalni industriji v regiji, slišali smo jih lahko na prvem od štirih regijskih dogodkov v organizaciji Infoarene in EBRD na temo možnosti nadaljnega razvoja trgovine na drobno in agroživilstva, ki je potekal včeraj v Ljubljani.

Kot je izpostavil vodja prodaje poslovnih rešitev Bisnode Marko Srabotnik, velika živilskopredelovalna podjetja že danes ustvarijo kar 80 odstotkov vseh prihodkov v regiji. Pri tem so tudi bolj učinkovita od manjših, ki jih bo v prihodnje najverjetneje še manj, saj gre pričakovati konsolidacijo živilskopredelovalne panoge v regiji. »Velika podjetja bodo še bolj zavladala v panogi in prevzemala manjša. Ker se konsolidira tudi trgovina, nas čaka zanimiv boj za pogoje in pozicije na trgovskih policah in ta ne bo potekal le med klasičnimi in diskontnimi trgovci,« meni Srabotnik.

Analiza Bisnode je pokazala tudi, da se razmere na trgih za igralce spreminjajo, saj padajo tako prihodki kot dobički - slednji so na ravni celotne panoge med leti 2013 in 2014 padli za 50 milijonov evrov. Hkrati se zmanjšuje število zaposlenih. Lani je bilo v celotni panogi 132 tisoč zaposlenih, leta 2012 pa še več kot 150 tisoč.

Da je konsolidacija v prihodnje neizogibna meni tudi prokurist Agrogolda v Sloveniji Jože Kovačič, ki se ukvarja s prodajo olja, sladkorja in kave. »Izvoz, poznavanje lokalnih trgov in povezovanje s partnerji je ključno za uspeh podjetij iz kmetijsko-živilskega sektorja,« je poudaril Kovačič in napovedal, da nameravajo vlagati v kmetijsko pridelavo oljaric in linije za dodelavo oziroma pakiranje.

Na povečanje ekonomije obsega stavi tudi skupine Don Don, ki je z nakupom Mercatorjeve Pekarne Grosuplje povečala prihodke na približno 80 milijonov evrov, končni cilj je, da bi ti dosegli 100 milijonov evrov. Podjetje se namerava v prihodnje še bolj usmeriti v izvoz, tudi z gradnjo nove industrijske linije za zamrznjene ali trajne izdelke v pekarstvu, je povedal član uprave za trženje in logistiko v skupini Boris Viktorovski.

Živilska podjetja lahko pri svoji širitvi računajo tudi na EBRD. Ta je doslej v Sloveniji podprla pet projektov agroživilskega sektorja, veliko več pa vlaga v državah nekdanje Jugoslavije, kjer je med drugim sofinancirala prevzema Mercatorja in Fructala.