Ko je kriza lahko tudi dobra

Finančna kriza, ki se že seli v realni sektor, nima zgolj negativnih posledic. Precej sogovornikov iz gospodarskih vrst namreč v zadnjih dneh poudarja, da bo kriza stvari spet postavila v pravo perspektivo. Namesto napihnjenih balonov in špekulativnih dobičkov naj bi akterji na gospodarskem parketu znova spregledali, kje leži resnična vrednost gospodarstva in tja usmerili svoj razvoj in finančne zmogljivosti. To kažejo tudi napovedi vlade o ukrepih za finančno razbremenitev gospodarstva in razvojno naravnanih projektov. V tem smislu so hitri in še pravočasni ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih dneh, pozitivni. Pomembno je, da podjetja nimajo občutka, da jih banke zapuščajo, je pred dnevi poudaril tudi finančnik in bankir Marko Voljč.

Pozitivno je tudi, da smo se na krizo hitro in odgovorno odzvali, izginila so tudi nesoglasja med političnimi akterji. Kriza nas je menda združila.

 

Toda kljub usklajenemu odzivu so nesoglasja še vedno tu, finančna kriza pa postaja sredstvo za zbiranje političnih točk in naštevanje očitkov političnim nasprotnikom. Čeprav se strinjamo s pozivom odhajajočega premiera k čimprejšnjemu oblikovanju vlade in delovnih teles državnega zbora, je težko razumeti, kakšen vpliv na ukrepe ob finančni krizi ima očitek, da je že druga seja državnega zbora sklicana na isti dan, kot se sestaja evropski svet? Kakšen učinek ima očitek, da so koalicijski partnerji pred štirimi leti dogovor dosegli prej kot nova vlada?

 

Naj se vlada čim prej oblikuje in naj državni zbor začne svoje delo - najprej s potrjevanjem predlaganih zakonskih novel, ki bodo pomagale ohraniti motor gospodarstva v teku. Ker se bo s posledicami krize treba ukvarjati še kar nekaj časa, bo kmalu jasno tudi, če bo političnim nasprotnikom svojo slogo, nastalo po sili razmer, uspelo ohraniti. Ali pa lahko ob morebitnih večjih negativnih učinkih krize na gospodarstvo že pričakujemo nekonstruktivne očitke v večkrat že nakazanem tonu, ki bodo poskušali zvaliti vso krivdo za njene posledice na vladajočo »tranzicijsko trojico«, ki ji v ključnih trenutkih ni uspelo pravočasno oblikovati vlade?