Kobilarna Lipica s polmilijonsko izgubo

Lipica - Kobilarna Lipica je lani poslovala bolje kot leto prej ter ustvarila 5,943 milijona evrov prihodkov in zabeležila 573.372 evrov izgube, že letos pa naj bi v zavodu začeli s finančno konsolidacijo. Finančni načrt za leto 2007, ki še ni dokončno usklajen s pristojnimi ministrstvi, predvideva povečanje prihodkov za 4,5 odstotka, tako da bi izguba ob koncu leta znašla 376.612 evrov, je na današnji novinarski konferenci v Lipici povedal direktor tamkajšnje kobilarne Matjaž Pust.

Kobilarna Lipica je lani v tržem delu ustvarila tri četrtine vseh svojih prihodkov. Ta delež naj bi se letos povečal na 81 odstotkov od skupno načrtovanih 6,216 milijona evrov prihodkov. Skupni stroški naj bi bili za 376.612 evrov višji, tako da je tudi za letos predvidena izguba, ki pa bo manjša kot lani, je izpostavil Pust. Opozoril je tudi, da je kobilarna prezadolžena, saj dolgovi znašajo skoraj tri milijone evrov.

Svet ni potrdil finančnega plana

Prav načrtovana izguba je razlog, da svet kobilarne na petkovi seji letošnjega finančnega plana ni potrdil, je pojasnil prvi mož lipiške kobilarne. Poudaril je, da so člani sveta izrazili pripravljenost, da aktivno pomagajo pri iskanju rešitev za prestrukturiranje virov financiranja in pokrivanja dolgov. Vodstvo kobilarne bo sicer vlado, ki naj bi se v okviru obiska v obalno-kraški regiji sredi marca ustavila tudi v Lipici, opozorilo na nerešeno finančno situacijo, ki onemogoča normalno delovanje in poslovanje zavoda.

Če država ne bi zmanjšala sredstev, bi poslovali brez izgube

Kot je omenil Pust, je kobilarna iz državnega proračun in subvencij lani dobila 1,544 milijona evrov oz. 542.000 evrov manj kot leto prej. Če država ne bi zmanjšala sredstev, bi poslovali brez izgube, je poudaril in opozoril, da je v letošnjem državnem proračunu za Lipico znova namenjenih manj sredstev, in sicer skupaj 1,2 milijona evrov. Pust je prepričan, da bo potrebno sistemsko urediti državno financiranje javnega dela delovanja kobilarne, pri čemer bodo ovrednotenje opravili letos.

Najkasneje v treh mesecih naj bi namreč zaživela družba Lipica turizem - z ustanovitvijo je prejšnji teden soglašala vlada -, v katerem bo ločeno zaživel gospodarski del dejavnosti kobilarne. Ta bo še nekaj časa v državni lasti, z dobičkom pa bo pomagala javnemu delu, ki ga mora financirati država, je dodal Pust.
Sicer pa je prvi mož Kobilarne Lipica skupaj s svojim pomočnikom Ivanom Urbasom in strokovnim vodjem kobilarne Markom Marcem predstavil še letno poročilo o delu kobilarne v letu 2006 in program dela za letos, ki jih je skupaj s poročilom o letnem pregledu v kobilarni v petek obravnaval svet zavoda.

Genetsko jedro črede lipicancev

Lani so med drugim oblikovali strokovni svet rejske organizacije Kobilarne Lipica, v kateri je najpomembnejše genetsko jedro črede lipicancev na svetu, je poudaril Marc. Trenutno je v Lipici 382 belih konjev, v Sloveniji še okoli 600, na celem svetu pa jih je 6000. Medtem ko so lani prodali 34 konj in tri podarili, tudi letos lipiške črede ne bodo zmanjšali pod 358 živali, kolikor jih določa zakon.

Med pomembnejšimi letošnjimi nalogami kobilarne je Marc omenil zaključek projekta rejskega informacijskega sistema, ki bo kobilarni omogočal spremljanje rejskih procesov, služil pa bo tudi kot mednarodni register konj lipicanske pasme.

V letu 2007 bo kobilarna nadaljevala z aktivnostmi za razvoj v vrhunsko konjerejsko in konjeniško ustanovo. "Naša glavna naloga je skrb za konje. V delu s konji se je v zadnjih sedmih mesecih naredilo več kot prej v petih letih," je poudaril Pust.

Ob tem se je dotaknil tudi dejavnosti Mednarodnega združenja za Lipico, ki "lažno in zlonamerno" prikazuje stanje v Lipici. V zvezi s sobotnim dobrodelnim koncertom združenja je dejal, da "gre za očitno uporabo imena Lipice, da je nekdo denar zaslužil," a kobilarna denarja ne bo videla. "Iščemo način, da bi legalno postopali proti tem ljudem," je še dodal.