Koliko Slovenci zapravimo za darila?

Ljubljana - Povprečno slovensko gospodinjstvo bo za decembrsko obdarovanje porabilo okoli 40.000 tolarjev. Glede na podatke o povprečni mesečni porabi gospodinjstva v Sloveniji to pomeni, da Slovenci za decembrsko obdaritev in razveselitev bližnjih namenimo še dodatno polovico povprečne mesečne porabe za nakup izdelkov vsakdanje rabe, izhaja iz ankete, ki jo je agencija Gfk Gral-Iteo v začetku decembra izvedla med 254 potrošniki.

Najbolj predvidljive kupce daril lahko trgovci pričakujejo pri ženski populaciji srednjih let, od 26 do 45 let, z visokošolsko, univerzitetno ali še višjo stopnjo izobrazbe, z dobrimi osebnimi dohodki ter iz zasavske, osrednjeslovenske in gorenjske regije, nekoliko več tudi iz bolj enočlanskih gospodinjstev in tistih, ki imajo status zaposlen.

Kljub temu pa je za trgovce bolj zanimiva mlajša (pod 25 let) in starejša populacija (nad 45 let), ki je bolj impulzivna ter jo je mogoče lažje zapeljati s ponudbo na prodajnem mestu, cenami, z embalažo ali s funkcionalnostjo darila. Mlajša populacija (med 15 in 25 let) ima žal manj razpoložljivih dohodkov za decembrsko obdarovanje, pod 3000 tolarjev, v nasprotju s starejšo generacijo, ki namerava porabiti največ - okoli 5000 tolarjev.

Največji delež, skoraj polovica anketiranih, že vnaprej ve, kaj bodo kupili svojim najbližjim in le slaba tretjina jih tega običajno ali nikoli ne ve. Skoraj polovica se jih tudi nikoli ne premisli, kaj bodo kupili, kar pa se redno dogaja le manj kot petini anketirancev. Slednje zapelje široka ponudba na policah in/ali (strezni) cena. Med bolj opaznimi dejavniki, ki vplivajo na spremembo odločitve za nakup predvidenega darila, je še praktičnost, funkcionalnost in uporabnost darila.