Ljubljana – Ste vedeli, da s povprečno neto plačo za kilogram črnega kruha delate 23 minut, za liter mleka osem minut ter za kilogram sladkorja 12 minut. Za barvni televizor boste delali 61 ur in 47 minut, za avto Renault Clio pa 2634 ur in enajst minut. In nenazadnje boste tisti s povprečno slovensko plačo prislužili vstopnico za kino v dobri uri. Tisti, ki imajo višje plače, si lahko vse te izdelke prislužijo prej, oziroma bodo zanje delali manj časa.
Podrobne primerjave si lahko ogledate v priponkah 'Koliko dobimo za plačo' in 'Koliko časa se dela za nekatere izdelke' (vir: Delo FT).
Slovenija je v zadnjih petnajstih letih, torej od leta 1991 do lani, zelo napredovala, tako v gospodarstvu, kot tudi v življenjski ravni. Državni statistični urad, ki je analiziral petnajst let slovenske države, je med drugim izračunal, da se je slovenski bruto domači proizvod v tem času realno povečal za 56 odstotkov, naša država pa je v zadnjem desetletju povečala doseganje povprečne razvitosti Evropske unije z 68 odstotkov na približno 80 odstotkov. S takim rezultatom se je med evropsko petindvajseterico uvrstila na 16. mesto. Podobno kot Slovenija so razviti Ciper, Grčija, Španija in Portugalska.
Več kot 50-odstotna rast plač
Povprečne mesečne bruto plače so se v zadnjih 15 letih realno povečale za približno 52 odstotkov, neto plače pa za 57 odstotkov. In kakšen je življenjski standard prebivalstva? Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj, barvni televizor in hladilnik, več kot 80 odstotkov jih ima zamrzovalno skrinjo, skoraj toliko tudi avto, približno 40 odstotkov pa pomivalni stroj, ki ga je pred 15 leti imelo samo 11 odstotkov gospodinjstev. Takrat je imelo avto 67 odstotkov gospodinjstev, barvni televizor pa 80 odstotkov. Povprečna površina stanovanja je zdaj približno 75 kvadratnih metrov in ker so ta opremljena z več električnimi aparati, se je na primer v zadnjih desetih letih povečala poraba elektrike za približno tretjino.
Dražji predvsem kruh, cenejše nekatere komunalne storitve
Izjemno pa se je v zadnjih 15 letih zmanjšala inflacija, ki je bila v začetku 90. let še trištevilčna, zlasti v zadnjem desetletju se pospešeno znižuje, v zadnjih letih tudi zaradi maastrichtskih meril in vstopa v EMU. Vendar pa je za primerjavo kupne moči 15-letno obdobje predolgo. Letos je bilo na primer že nekaj podražitev, nekatere pa so še napovedane, saj bi jih, za razliko od prihodnjega leta, letos teže povezali s prevzemom evra.
Tako je bila na primer junijska povprečna cena kilograma črnega kruha za 14 odstotkov višja kot v povprečju lani, beli kruh je bil dražji za šest odstotkov, govedina za osem odstotkov, jabolka za 15 odstotkov, krompir za 53 odstotkov, lahko kurilno olje za 14 odstotkov itd.
Cenejše kot v povprečju lani so bile na primer testenine, sladkor, olje, riž, pa tudi nekatere komunalne storitve. Toda kot so bile nekatere junijske cene sezonsko višje, se jeseni, prav tako sezonsko podražijo na primer elektrika, sladkor, napovedana je tudi krepka podražitev komunalnih storitev. Tako podatek o nizki inflaciji državljanom ne pomeni kaj dosti, pomembno je namreč, koliko česa dobijo za svojo plačo. Pri tem pa je treba poudariti, da statistika pri računanju cen življenjskih potrebščin, oziroma inflacije ne upošteva vseh in ravno tistovrstnih izdelkov, ki jih kupuje posameznik.
Več preberite v Delovi prilogi FT