»Konec oktobra lahko nehamo delati«

Ljubljana - Slopak je bil prva družba za ravnanje z odpadno embalažo pri nas. Od leta 2004 pobira vso ločeno zbrano embalažo od komunalnih podjetij in embalažo, ki nastane v podjetjih in trgovinah. Zaradi gospodarske krize, nizke cene odpadnih surovin pa tudi neurejenosti slovenskega trga bo letos prvič imel milijon evrov izgube. Ali pa nehal plačevati izvajalcem zbiranja in predelave, kar bi dodobra podrlo sistem, zabojniki za embalažo pa bi ostali polni.

Med Slopakom in drugo največjo družbo za odpadno embalažo se spet krešejo iskre. Kaj se dogaja?

Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo že leta 2006 določiti deleže posameznih podjetij, ki se ukvarjamo z zbiranjem odpadne embalaže. Čakali smo dve leti in pol, da je to objavilo. Slopak ima po tej razdelitvi 83-odstoten delež, Interseroh 12,4-odstotnega, pet odstotkov zbrane odpadne komunalne embalaže pa je neevidentirane. Ta odlok pa se od aprila še ni začel izvajati. Od velike večine komunalnih podjetij mi prevzemamo vso embalažo, kar nam povišuje stroške. Druga podjetja jemljejo le embalažo nekaterih podjetij in manjšega dela trgovin. Komunalna embalaža je zelo slabe kakovosti, veliko je nečistoč, poleg tega se je velik del ne da predelati. Interseroh je letos svoj delež za nameček še povečal na več kot 20 odstotkov.

To doslej ni bilo vzrok za slabše poslovanje.

Cene vseh odpadnih surovin so padle za 70 odstotkov. Aprila smo zato povišali embalažnine. Vendar to ne bo dovolj, da bi leto končali brez večjih izgub. Svoj delež embalaže bomo zbrali v desetih mesecih, potem finančno ne bo šlo več. Poldrugi mesec pomeni približno 13 odstotkov zbrane odpadne embalaže. Strošek za to pa je od 500.000 do 600.000 evrov. MOP bi moral odloku slediti z inšpekcijami. Preverjanje pri večjih komunalah hitro pokaže, komu oddajajo embalažo.

Koliko ste izgubili s padcem cen surovin?

Od prodaje surovin zdaj ne dobimo skoraj nič. Sredi leta so se razmere za malenkost popravile, a so se do zdaj znova poslabšale. Ogromno smo izgubili. Prej smo od prodaje surovin dobili polovico prihodka, približno pet milijonov evrov. Cena embalažnega papirja je padla z 80 evrov za tono na nič, enako se dogaja s plastiko. Pravzaprav je še huje, saj je nafta poceni. Ko se je dalo z odpadno plastiko kaj zaslužiti, je sod nafte stal 90 dolarjev, zdaj je pri 60 do 70 dolarjih. Če se že da prodati kaj s tovarniškega ali trgovinskega dvorišča, pa je treba plačati za odstranitev vse komunalne embalaže.

Koliko znaša embalažnina?

Povprečna embalažnina je 63 evrov na tono. Ob boljšem nadzoru je ne bi bilo treba zviševati, čeprav so embalažnine v tujini precej višje, pri čemer imajo zaradi večjih količin nižje stroške kot mi. Ceno povprečnega izdelka to poviša za 0,25 odstotka.

Kaj bi se poleg inšpekcijskega nadzora moralo zgoditi?

Komunalna podjetja morajo skleniti pogodbe z družbami in opredeliti deleže. Če tega ne storijo, so predvidene kazni. Vsem komunalnim podjetjem smo tako poslali nove pogodbe, kjer smo določili, da Slopak prevzema 83 odstotkov odpadne embalaže. Polovica od 56 komunal nam je vrnila podpisane pogodbe, polovica še ne. Ljubljanska Snaga je denimo pozvala Interseroh, naj potrdi svoj delež s pogodbo, potem bo podpisala tudi našo.

Več v tiskani izdaji Dela.