Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji

Ljubljana - Kongresni turizem se, tako kot celotno slovensko gospodarstvo, le počasi pobira iz kriznega obdobja. Ponudniki storitev sicer niso črnogledi, vendar opozarjajo, da bo tudi letošnja sezona podobno težka kot lanska in tudi število dogodkov ne bo bistveno večje. Kljub temu, da se v mednarodnem okolju že kažejo znaki konca krize. Vendar se ponudniki začenjajo zavedati, da je treba sodelovati in da mora biti konkurenca zdrava.

Konkretnih statističnih podatkov o kongresnem turizmu kot panogi še vedno ni, zato ocene o uspešnosti posamezne sezone temeljijo predvsem na tem, kar povedo ponudniki tovrstnih storitev. Boris Ljubič iz blejske agencije Albatros priznava, da preteklo leto, tako kot že leto 2009, v tej panogi ni bilo dobro. »Večina tistih, ki se poklicno ukvarjajo s kongresno dejavnostjo, z rezultati ni bilo zadovoljnih. Vzroki so v slabših razmerah zaradi gospodarske oziroma finančne krize, ki še kar traja. To pomeni, da se organizira manj kongresov in konferenc, vsebine so skromnejše, predvsem je manj dodatnega programa in manj udeležencev.«

V Cankarjevem domu so po besedah vodje kongresne dejavnosti Brede Pečovnik lani poslovali uspešno. Pečovnikova to pripisuje dejstvu, da so v shemo vključili še kulturne prireditve drugih organizatorjev, saj je število mednarodnih kongresov upadlo. »Že nekaj let opažamo zmanjševanje števila udeležencev na kongresih, zmanjševanje števila znanstvenih dogodkov, nekateri dogodki z enoletnega cikla prehajajo na dvo- ali celo triletni cikel. Osiromašen je tudi proračun prireditev, s čimer pada pestrost storitev na dogodkih,« razmere v panogi povzema sogovornica iz Cankarjevega doma. Podobno pritrjuje Mateja Markič iz kongresnega centra Brdo, ki pravi, da so organizatorji dogodkov pri njihovi izvedbi veliko bolj previdni in varčni kot nekoč. Na Brdu pri Kranju se število dogodkov sicer ni bistveno zmanjšalo, je poudarila, a so ti po vrednosti veliko manjši. Lani so v javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve RS izvedli 2214 dogodkov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej, število udeležencev pa se je zmanjšalo za tri odstotke.

Boris Ljubič pri tem opozarja na še nekatere vidike varčevanja. Ne gre namreč samo za krčenje dodatne ponudbe. »Organizatorji, odgovorni za vsebino zaradi varčevanja manj pogosto prosijo za pomoč prave agencije in poskušajo več tehnično-organizacijskih zadev opraviti kar sami ali jih prepustijo dvomljivim in strokovno ter kadrovsko neusposobljenim agencijam,« opozarja direktor Albatrosa. Skrbi ga tudi ravnanje hotelirjev, ki so med krizo »povsem porušili cenovno politiko.« Kar povzroča teža ve profesionalnim organizatorjem dogodkov, po Ljubičevem mnenju pa bo škodilo tudi samim ponudnikom kongresnih storitev, ker bodo težko znova vzpostavili cene, ki bodo realno odražale kakovost.

Direktor kongresnoturističnega urada Miha Kovačič glede na odzive članov urada dodaja, da je bilo lansko leto zelo težko. »Pritisk na cene, na število udeležencev, na proračune kongresov je bil hud, dogodki so bili odpovedani, ker so podjetja propadala, ali prestavljeni na poznejši čas. Obenem pa dogodke še vedno organizirajo. Zato se morajo ponudniki vprašati, ali bodo lovili stranke, ki so jih izgubili, ali se osredotočili na tiste, ki jih še vedno imajo,« pojasnuje Kovačič. Kot že nekaj časa priznava, urad v razvojno-statističnem delu še ni naredil konkretnih korakov, zato nima pravih podatkov o tem, koliko turističnih prenočitev in zaslužka je prinesel kongresni turizem. Po podatkih Zavoda za turizem Ljubljana v glavno mesto več kot polovica gostov pride prav zaradi poslovnih razlogov, velika večina teh gostov pa je tujcev.

Napovedi zmerno optimistične

Ker ni oprijemljivih podatkov, urad tudi ne dela konkretnih napovedi za posamezno sezono. »Iz gospodarstva poročajo, da bo tudi letošnje leto težko, bo pa boljše kot lansko. V mednarodnem okolju že zaznavamo dvig cen letalskih kart in hotelskih namestitev. Kar nakazuje, da je kriza že dosegla dno, da se zadeve vendarle izboljšujejo. Trg se prebuja, podjetja, ki so se konsolidirala, bodo morala ljudi znova izobraževati, motivirati, nagrajevati, kar pomeni ponovno oživitev motivacijskih dogodkov,« napoveduje Miha Kovačič. Po njegovem mnenju pa bo treba biti še bolj dejaven pri trženju, zato pričakuje, da bodo podjetja še več vlagala v marketing in pridobivanje dogodkov. Poleg motivacijskih dogodkov je med krizo najbolj upadlo število dogodkov v organizaciji podjetij, medtem ko so stanovski, strokovni in znanstveni dogodki večinoma ostali, tudi zato, ker združenja prav z organizacijo kongresov financirajo svoje delo vanje. Vendar je tudi tu treba več delati za enak ali manjši izplen. In se predstavljati na še več trgih.

Kot pravi Boris Ljubič, so obeti za letošnjo sezono nekoliko boljši kot lani, vendar se lahko še marsikaj spremeni. Pogreša nekoliko več podpore države in njenih ustanov, tako pri dostopu do virov financiranja kot pri vzpostavljanju sistemskih ureditev. Po besedah Brede Pečovnik bo letošnja sezona zelo podobna kot pretekli dve. »Naši izzivi bodo usmerjeni v iskanje tržnih niš za dejavnosti doma in v tujini,« je napovedala. V kongresnem centru Brdo pa poudarjajo, da so zadovoljni z obsegom potrjenih rezervacij za letos, vendar priznavajo, da to še ni merilo za uspeh. Tre ba je namreč naročnike prepričati, da plačajo dodatne storitve. Zato se na Brdu zavedajo, da morajo ves čas iskati nove zamisli tako na tehničnem kot na kulinaričnem področju.

Iskanje zaupanja

Pridobivanje poslov v kongresnem turizmu je dostikrat dolgotrajno, saj lahko traja več let, da naročniki končno zaupajo ponudniku oz. destinaciji, tudi če je ta sodobna, dobro opremljena in dela kakovostno. Kot pravijo sogovorniki iz panoge, se kakovost najbolje odraža v tem, da se naročniki vračajo. Vzpostavljanje zaupanja se začne pri ponudbi in odnosu z naročnikom, pri čemer je treba čim bolj prisluhniti željam in pripombam. Kovačič pa že nekaj časa opozarja na sodelovanje na rav ni destinacij. V Sloveniji namreč destinacijski menedžment še ni dobro zaživel. Zato se je direktor kongresnoturističnega urada začel sestajati s predstavniki destinacij, kar je po njegovih besedah že dalo rezultate.

»Na letošnji borzi Conventa so se prvič predstavljale destinacije Portorož - Piran, dolina reke Soče, Maribor, od koder je doslej vsak hotel nastopal posamično, in tudi Bohinj. Pričakoval sem, da bomo imeli eno ali dve, prišle pa so štiri,« je zadovoljen Kovačič. Poleg tega se je destinacija Portorož - Piran odločila ustanoviti svoj kongresni urad. »Morda se sliši birokratsko, vendar bo to povsem marketinška agencija, ki pa mora imeti podporo javnega sek torja. Gospodarstvo samo namreč ne more peljati te zgodbe.« Morda so ti koraki pokazatelj, da se tudi na lokalni ravni počasi prebuja zavest, da je treba sodelovati, kar je bil doslej eden največjih izzivov slovenskega turizma. »Dogodek se zgodi na destinaciji – v Ljubljani, Portorožu, na Bledu. Če ta ne diha enotno, bo naročnik to takoj začutil. Če bo opazil, da se ponudniki med seboj prepirajo, mu bo takoj jasno, da to vpliva na kakovost njihovih storitev, in bo šel drugam,« poudarja Kovačič. Zato bodo morali akterji razumeti, da je treba zunaj Slovenije sodelovati pri pridobivanju dogodkov, znotraj pa tekmovati za njihovo izvedbo, vendar ne s cenami, temveč s kakovostjo in vsebino.

Ponudniki storitev kongresnega turizma niso črnogledi, a opozarjajo, da bo tudi letošnja sezona podobno težka, kljub temu, da se v mednarodnem okolju že kažejo znaki konca krize.