Koprsko pristanišče vključeno v tri koridorje

Razvoj tako imenovanih pomorskih avtocest je pomembna naloga EU. Z njihovim razvojem skuša EU zagotavljati visoke standarde produktivnosti in varnosti celotnega prometnega sektorja. Največji poudarek je na vzpostavljanju rednih pomorskih linij med članicami EU, na pristaniški infrastrukturi in na zalednih kopenskih povezavah. To so najpomembnejši elementi raz­voja koncepta pomorskih avtocest in temeljijo na dolgoročnem razvoju in uravnoteženem financiranju. Prav zato so pomorske avtoceste (ang. Motorways of the Sea – MoS) vključene v TEN-T Projekt 21, ki podpira razvoj štirih pomembnih območij, in sicer pomorskih avtocest Baltskega morja, zahodne, jugovzhodne in jugozahodne Evrope.

Prvo območje spodbujanja uporabe pomorskih avtocest vključuje pristanišča in pomorske povezave v Baltskem morju. Pomorske linije tam že zelo dobro delujejo, saj gre za povezavo skandinavskih držav z državami na severu Evrope, kot so Nemčija, Poljska, Latvija, Litva itd. Na zahodu Evrope se spodbuja organizacijo pomorskih avtocest med Španijo in Portugalsko ter severnoevropskimi državami na Atlantiku.

Za Slovenijo je veliko bolj zanimiv razvoj pomorskih avtocest jugovzhodne in jugozahodne Evrope, ki vključuje spodbujanje vzpostavitve pomorskih avtocest vzhodnega in zahodnega Sredozemlja in Črnega morja. Pomorske avtoceste vzhodnega Sredozemlja vključujejo raz­voj pomorskih linij in ustrezne infrastrukture v Jadranskem morju.

Ključni elementi 
za pomorske avtoceste

Evropska komisija navaja pet ključnih elementov za dolgoročno vzpostavitev pomorskih avtocest v EU, in sicer ustrezno infrastrukturo v pristaniščih, sodobne kopenske povezave, poenostavljene procedure prehoda tovora, integracijo informacijskih povezav in izobražene zaposlene. Ti elementi lahko spodbudijo ladjarje k vzpostavitvi rednih linij med pristanišči in tako zagotovijo učinkovit prehod tovora s kopenskega na pomorski transport. Hkrati se s tem zagotavljajo drugi pomembni pozitivni učinki, kot so zmanjševanje onesnaževanja, večja energijska učinkovitost transporta po prevoženem tonskem kilometru, zmanjševanje zastoja na kopenskih prometnicah, večjo uporabo železnice po vnaprej dogovorjenih transportnih koridorjih itd.
EU lahko neposredno vpliva na razvoj prometne infrastrukture v evropskem prostoru, manj pa ima vpliva na delovanje in odločanje logističnih operaterjev, ladjarjev in špediterjev, ki razpolagajo s tovorom in mu določajo transportno pot. EU mora s svojim delovanjem zagotoviti hiter razvoj vseh navedenih elementov, da se vse udeležence v logistični verigi spodbudi k uporabi pomorskih avtocest.

Težave zaradi slabih zalednih povezav

EU se zaveda pomanjkljivosti povezav med pristanišči v EU in železniškim omrežjem. Najpogosteje gre za ozka grla, ki ne omogočajo transporta pričakovane količine tovora. Med prednostnimi nalogami programa TEN-T in programa pomorskih avtocest je izboljšanje železniške povezave med pristanišči Severnega Jadrana in Baltskega morja. Potreba po razvoju izhaja iz možnosti povezovanja držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda s severno Evropo. Tako bi bilo mogoče skrajšati celotno transportno pot, preprečiti preobremenitev pomorskih prehodov (Gibraltar, Bospor) in tudi možne katastrofalne posledice v primeru večjih nesreč.

Pri razvoju pomorskih avtocest v severnem Jadranu bodo najpomembnejšo vlogo prevzela pristanišča Ravena, Benetke, Trbiž, Trst, Koper in Reka, ki sodelujejo v združenju severnojadranskih pristanišč NAPA. Vsako od omenjenih pristanišč ima težave zaradi omejitev pristaniške infrastrukture, slabih zalednih povezav z železnico in pomanjkanja finančnih sredstev za hiter razvoj. Predvsem pomanjkanje denarja zavira razvoj in uporabo »inteligentne infrastrukture«, ki temelji na učinkoviti in zadostni informatizaciji.

Ključne povezave 
za severni Jadran

Skladno z znanstveno analizo pomorskih avtocest vzhodnega Sredozemlja, ki je bila opravljena pri Evropski komisiji oziroma njenem direktoratu DG TREN, bodo za razvoj pomorskih avtocest v severnem Jadranu najpomembnejše povezave s pristanišči severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki bi se navezovale na neposredno povezavo prek Grčije. Predlaganih je devet koridorjev vzhodnega Sredozemlja, in med temi je pet koridorjev, ki povezujejo pristanišča severnega Jadrana. Pristanišče Koper je vključeno v tri koridorje, in sicer MOS 3 Igoumenitsa–Koper, MOS 5 Igoumenitsa–Ancona–Koper in MOS 7 Benetke–Koper–Ploče.

Koridor MOS 3 naj bi bil alternativa sedanjemu cestnemu transportu med Grčijo in srednjo Evropo. Na redno RO-RO linijo naj bi preusmerili pomemben delež tovornega prometa, ki poteka po osi X. vseevropskega transportnega koridorja. V koridorju MOS 3 je pomemben tovorni promet iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in severne Italije v smeri Grčije in v nasprotni smeri, ki povezuje pristanišča vzhodnega Sredozemlja.

Koridor MOS 5 vključuje še srednjo Italijo, kjer ima pomembno vlogo pristanišče Ancona. Pred krizo je gospodarstvo srednje Italije zelo veliko poslovalo z Balkanom, zaradi česar je bila zelo zanimiva trajektna povezava Ancone in Ploč. Z zmanjšanjem blagovne menjave je ta povezava nekoliko manj zanimiva. Izsledki prej omenjene študije predvidevajo pomembno oživitev gospodarskega sodelovanja med tema dvema regijama do leta 2015 oziroma 2020, zaradi česar bo potrebna povezava Ancone s severnojadranskimi pristanišči in od tam povezava s širšo regijo Balkana. Na tej podlagi se predvideva tudi smiselnost vpeljave koridorja MOS 7. Z redno RO-RO linijo bi vzpostavili transportno povezavo vzhodnega Balkan in severne Italije, ki bi bila dobra alternativa cestnemu transportu.

Bez subvencij ne bo šlo

Vsi predlagani koridorji pomorskih avtocest v Jadranu imajo možnost razvoja, vendar so zelo odvisni od mnogo dejavnikov, ki niso povezani zgolj s prometno infrastrukturo ali suprastrukturo. Pomembno vlogo bo imela regionalna ekonomija oziroma razvoj gospodarstva, blagovna menjava znotraj evropskega gospodarstva in spodbujanje ter ozaveščenost vseh sodelujočih v logističnih verigah k uporabi alternativnih transportnih poti, k trenutno prilagodljivemu in »še vedno!« cenovno ugodnemu cestnemu transportu.

Težava predlaganih koridorjev so sorazmerno kratke pomorske relacije, kar zahteva visoko izkoriščenost transportnega prostora zaradi ekonomičnosti uporabe takšnih poti. Specializirane ladje imajo namreč visoke fiksne stroške. Izkušnje kažejo, da takšne linije delujejo, dokler so deležne subvencij EU, pozneje pa zelo težko obstanejo zgolj na podlagi komercialnega delovanja na trgu.