Tiskane izdaje
Kozina – Do konca leta 2010, najkasneje pa v začetku 2011, bo na območju katastrske občine Ocizla v občini Hrpelje - Kozina zrasla največja sončna elektrarna v Sloveniji in ena večjih v srednji Evropi. Načrte lahko preprečijo le nepričakovani zapleti, zagotavljajo Zvone Benčič Midre, župan občine Hrpelje – Kozina, Zoran Rožič, direktor Paninvesta iz Arje vasi, in Thomas Matt, direktor nemškega podjetja City solar, ki je pripravljeno v projekt vložiti 175 milijonov evrov svojega denarja. Občina naj bi le poskrbela, da bodo zemljišče za elektrarno dobili v najem.
Hrpeljsko-kozinski župan je na predstavitvi projekta pred dnevi zagotovil, da se bodo v občini takoj lotili spremembe prostorskih aktov, ki bodo omogočili spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbena in tem gradnjo sončne elektrarne. Z nominalno močjo 35 megavatov, površino 732.000 kvadratnih metrov in letno proizvodnjo 45,5 milijona kilovatnih ur bi bila med večjimi te vrste v srednji Evropi. Z elektriko bi lahko oskrbovala 13.000 gospodinjstev.
Na predstavitvi je Thomas Matt v imenu investitorja (City solar z logistično in drugo podporo Paninvesta) poudarili, da gre za naložbo, ki je nedvomno perspektivna. Trg fotovoltaike se namreč izjemno hitro povečuje, za 40 odstotkov na leto, s čimer je tehnološko in tržno najhitreje rastoče proizvodno področje. Do leta 2030 naj bi fotovoltaika postala konkurenčna elektrarnam in drugim konvencionalnim virom za pridobivanje električne energije. Rast tehnologije nekateri primerjajo s prodorom GSM telefonije. Sodobne celice v električno energijo spremenijo 15 odstotkov svetlobne energije, laboratorijski poizkusi pa potrjujejo, da je pretvorbo mogoče povečati na 40 odstotkov, kar bi močno povečalo ekonomičnost naložbe. Naložba v sončno elektrarno v bližini Kozine bi se zdaj izplačala v 25 letih.
Skupna moč nekaj deset »sončnih elektrarn« pri nas je le približno 1,5 megavata. Napovedana v bližini Kozine bi tako po proizvodnji električne energije krepko presegla zmogljivost vseh dozdajšnjih skupaj pa tudi tiste, ki jo načrtujejo na strehah objektov Luke Koper in bi imela nominalno moč med dva in 2,4 megavata.
Gradnja sončnih elektrarn se zdi zdaj najbolj smiselna na območju Primorske, ker je v povprečju na leto 30 odstotkov več sončnih dni kot drugod po Sloveniji.
