Krašovec ne bo več nadzornik

Maribor – Mirko Krašovec ne bo več član nadzornega sveta mariborske Raiffeisen banke, so odločili njeni lastniki na včerajšnji skupščini. Osrednja točka je bila dokapitalizacija v višini 5,5 milijona evrov, ki so jo avstrijski lastniki potrdili. Denar bodo namenili povečevanju obsega poslovanja, so sporočili po skupščini. Banka, katere lastnik je z 99-odstotnim deležem avstrijska banka Raiffeisen International, bo za dokapitalizacijo izdala 20.921 novih navadnih kosovnih delnic po emisijski (prodajni) vrednosti ene nove kosovne delnice 262,89 evra, kar pomeni, da bo skupna vrednost vseh novih delnic skoraj 5,5 milijona evrov. Del tega denarja, 1,22 milijona evrov, bodo namenili povečanju osnovnega kapitala iz dosedanjih 16,36 na 17,58 milijona evrov. Vplačani presežni kapital znaša skoraj 4,3 milijona evrov, so pojasnili v Raiffeisen banki. Razlog za dokapitalizacijo je »zagotovitev zadostnega kapitala za povečan obseg poslovanja v skladu s strategijo organske rasti banke«, na kratko odgovarjajo iz banke, ki jo vodi Klemens Nowotny.

Skupščina je včeraj odločala tudi o novem mandatu dveh nadzornikov, a ga je za 31. maj dodelila le Heinzu Hödlu, zdaj predsedujočemu nadzornemu svetu, medtem ko se bo moral Mirko Krašovec od tega posloviti z iztekom mandata. Krašovec je nekdanji prvi finančnik mariborske nadškofije, ki se je moral novembra lani zaradi težkih finančnih razmer v nadškofiji že posloviti od funkcije ravnatelja gospodarske uprave nadškofije in predsednika uprave podjetja Gospodarstva Rast.
Na vprašanje o lanskih poslovnih rezultatih včeraj niso želeli odgovoriti. Kot so pojasnili, so s sklenjenim poslovnim letom zadovoljni, vendar bodo lahko poslovne rezultate javnosti predstavili po tem, ko jih bo predstavila matična Raiffeisen International, kar se bo zgodilo predvidoma 8. aprila. Raiffeisen banka ima na slovenskem bančnem trgu približno triodstotni delež.

***

Slovenska Raiffeisen banka, naslednica cerkvene Krekove banke, je vpletena tudi v posle podjetij okoli mariborske nadškofije, ki se otepajo z velikimi težavami. Med drugim je posodila denar šestim ustanoviteljem podjetja Betnava, d. o. o., ki se je lotilo prenove dvorca Betnava. Projekt je propadel, ministrstvo za gospodarstvo pa zdaj od podjetja terja dva milijona evrov zaradi kršenja pogodbe. Vsak od šestih ustanoviteljev podjetja Betnava, tako ali drugače povezan z nadškofijo, je najel po 380.000 evrov kredita, za katerega je jamčila nadškofija. Ta kredit so konec lanskega leta poplačali novi lastniki podjetja Betnava, pet duhovnikov nadškofije, ki so za to prav tako najeli kredit pri Raiffeisen banki, za katerega prav tako jamči nadškofija.