Krč v bankah ali v vladi?

Na sestanku so, zaradi službene zadržanosti, manjkali vodilni predstavniki NLB in NKBM, torej dveh »državnih« bank, ki skupaj premoreta polovico bančnega sistema. Je takšna razglašenost v teh bankah le posledica razglašenosti v Pahorjevi vladi?

Objavljeno
08. september 2009 23.16
Miha Jenko
Miha Jenko
Po tem, ko sta kreditni krč in nelikvidnost poleti pustošila po slovenskem gospodarstvu, so premier, njegovi ključni ministri in bankirji končno sedli za mizo in se pogovarjali, kako izboljšati malone propadlo jamstveno shemo države za posojila podjetjem. Ni dvoma, da je le 23-odstotna izkoriščenost državnih jamstev dokaz, da je s shemo nekaj zelo narobe - ali pa je povsem napačen način, kako so k njej pristopili država in bankirji. To je bilo razvidno že sredi julija, ko je razvojni minister Mitja Gaspari za Sobotno prilogo povedal, da »gospodarstvo ne more delovati, ker banke ne opravljajo svoje temeljne funkcije. Če se julija in avgusta položaj ne bo bistveno spremenil, bo država morala glede bank ukrepati še kako drugače.«

Zadnji podatki Banke Slovenije kažejo, da so banke vsaj do konca julija še kar privijale posojilne pipe gospodarstvu. Bo torej država ukrepala »še kako drugače«? Finančni minister Franc Križanič je pojasnjeval, da je »avgusta prišlo do preobrata kreditne aktivnosti navzgor«, njegov kolega Gaspari pa je na naše vprašanje, ali država pripravlja še kakšne ukrepe proti bankam, dal vedeti, da ne, ker »banke sodelujejo«. Kako sodelujejo, bomo še videli, saj nekatere niso prav nič navdušene nad jamstveno shemo; si pa ministra obetata, da jeseni posojil le ne bi smelo primanjkovati, tudi zato, ker so se država in banke na strani virov preskrbele s prodajo obveznic.

Vsekakor pa »sodelovanje« bank vsaj na sestanku ni bilo ravno vzorno. Na njem so namreč, zaradi službene zadržanosti, manjkali vodilni predstavniki NLB in NKBM, torej dveh »državnih« bank, ki skupaj premoreta polovico bančnega sistema. Je takšna razglašenost v teh bankah le posledica razglašenosti v Pahorjevi vladi? Brez dvoma je vlada »zaslužna« za zdajšnji vodstveni »krč« v NLB, saj kot ključna lastnica konec lanskega leta ni poenotila mnenj, da bi banko postavila na nove temelje in poskrbela za zanesljivega novega predsednika uprave, ki bi nasledil Marjana Kramarja. Vprašanje za milijon evrov je, ali bo, po propadlem javnem razpisu in enomesečnem iskanju primernega kandidata doma in po svetu, to vendarle storil novi nadzorni svet NLB.