Kreditni rating Slovenije ostaja nespremenjen

Ljubljana – Bonitetna hiša Dun & Bradstreet (DB) je v svojem februarskem sporočilu spremenila rating za sedem držav. Znižala ga je Slonokoščeni obali, Madžarski, Libanonu, Papui Novi Gvineji, Trinidadu in Tobagu ter Tuniziji, zvišala pa le Etiopiji. Slovenski kreditni ugled se presenetljivo ni spremenil; je torej stabilen in še naprej najvišji v regiji. Slovenija se uvršča v kategorijo držav z nizkim tveganjem, vendar ni nujno, da bo tako ostalo na dolgi rok.

»Pristavka o nazadovanju oziroma krepitvi kreditnega ratinga tudi ni,« so zapisali v bonitetni hiši I, ki je partnerska hiša DB. V isti sapi v DB opozarjajo na nevarnost poslabšanja kreditnega ugleda Slovenije v prihodnjih letih. Pri tem se sklicujejo na nedavno oceno agencije Standard & Poor's (S&P), ki je bonitetno oceno za dolgoročni oziroma kratkoročni dolg Slovenije sicer ohranila pri AA oziroma A-1+, vendar je obete znižala iz stabilnih v negativne; to pomeni, da se je povečala nevarnost, da bo v prihodnjih dveh letih njen rating upadel.

Če bi se kreditni ugled Slovenije zmanjšal, bi to podražilo financiranje države in njenih institucij v tujini in posledično tudi za podjetja in gospodinjstva.

»To se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj evropskim državam, ki so s tem zašle v hude težave,« opozarjajo v bonitetni hiši I. Med potencialnimi nevarnostmi tveganj DB za Slovenijo navaja rast javnega zadolževanja, počasno konsolidacijo javnih financ in počasnost strukturnih reform, zlasti pokojninske. Državni zbor je sicer potrdil pokojninsko reformo, vendar ji grozi referendum, saj sindikati nasprotujejo zaostrovanju pogojev upokojevanja. Čeprav še ni zaživela, je imela pokojninska reforma tudi že negativen učinek na trg dela, saj se je zaradi nje povečala brezposelnost med starejšimi delavci (nad 50 let) tik pred upokojitvijo, ki želijo »izkoristiti« prednosti stare pokojninske zakonodaje.

Med drugimi slabostmi DB navaja šibko domače povpraševanje, slabo plačilno disciplino, slabo dostopnost posojil, naraščajočo brezposelnost in tudi težave v gradbeništvu. Prav gradbeništvo namreč po ugotovitvah bonitetne hiše ostaja najšibkejši gospodarski sektor. DB opozarja še na učinek domin v gradbeništvu, saj bi se težave velikih gradbincev (v svojem poročilu DB posebej omenja SCT) lahko »prenesle« tudi na male in srednje dobavitelje in podizvajalce.

Nevarnosti tveganj za Slovenijo:
- rast javnega zadolževanja,
- počasna konsolidacija javnih financ,
- počasnost strukturnih reform, zlasti pokojninske.