Kritiki: Takšen test je slab, banke bremena skrivajo

Berlin – Evropski bančni nadzornik (EBA) se pospešeno pripravlja na novi bančni stresni test, ki ga bo izpeljal v sodelovanju z nadzornimi ustanovami 27 članic EU. Konec prihodnjega tedna bodo objavili makroekonomske scenarije in seznam velikih evropskih bank, ki bodo vključene v test, s katerim bodo merili njihovo odpornost na novo krizo. Rezultati druge takšne preizkušnje bodo znani junija. Pri lanskem testu je sodelovalo 91 bank, prestalo ga ni pet španskih, ATEbank iz Grčije in razvpita nemška banka Hypo Real Estate, ki niso imele dovolj kapitala za spoprijemanje z novo krizo.

Prvi test – njegovi rezultati so bili predstavljeni julija – je bil tarča ostrih kritik. Niti ena od irskih bank, denimo, pri njem ni pogrnila, a le nekaj mesecev pozneje so državo pahnile v veliko javnofinančno krizo, zaradi katere je moral Dublin zaprositi za evropsko pomoč. Na podlagi izkušenj iz lanskega leta bo letošnji test po napovedih strožji, meril naj bi tudi odpornost bank proti krizi z likvidnostjo (ne samo zadostnost temeljnega kapitala). Kljub temu se v Nemčiji že vrstijo kritike, ker da so nadzorniki podlegli pritisku bančnega lobija in izbojevali manj stroga pravila, kot bi zahtevale okoliščine.

Kot je za nedeljsko izdajo časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn, bi natančni testi pokazali, da se v številnih bankah še skrivajo orjaška bremena. Ker ne dovolijo resnično strogega testa (na katerem bi lahko pogrnile in tudi zato zabredle v hude težave), je Sinn prepričan, da bo letošnji takšen kot lanski – razkril le majhen del bremen, ki se skrivajo v bilancah bank. Zaradi tega, da ne bo izpolnil svojega cilja in pokazal, kako bi banke v kriznih razmerah lahko postale ranljive.

Ključni problem po njegovem izhaja iz časa (jeseni 2008), ko je propadel Lehman Brothers. Banke so vrednostne papirje iz tržne knjige (z njimi redno trgujejo na trgu) po nominalni vrednosti prepisale v bančno knjigo, kjer so dolgoročni papirji, ovrednoteni po nominalni vrednosti. Ti so med krizo izgubili precejšen del vrednosti. Ker bančne knjige menda ne bodo del testa, njegov rezultat po Sinnovem mnenju ne more prikazati pravega položaja. Glede stabilizacije bank pa meni, da bi glavna naloga morala biti krepitev njihovega kapitala.

Podobno je tudi z obveznicami najbolj zadolženih držav, ki jih imajo banke v svojih bilancah. Čeprav se na finančnih trgih že bolj ali manj odkrito namiguje, da je odpis dela terjatev do Grčije neizogiben (posledice za banke), po napovedih evropske komisije scenarij bankrota katere od članic območja evra in padec vrednosti državnih obveznic sploh ne bosta vključen v stresni test. Zlasti za banke iz velikih držav, kakršni sta Nemčija in Francija, ki imajo milijardne terjatve do grških in irskih subjektov, bi bil lahko takšen test (in scenarij) še posebno neugoden.