Tiskane izdaje
Trgovina s tekstilom pomeni s 1093 podjetji malo manj kot pet odstotkov vseh trgovskih podjetij pri nas, k skupnim prihodkom od prodaje pa je lani s 609 milijoni evrov prihodkov od prodaje prispevala dober triodstotni delež. Helena Draškovič, direktorica podjetja Magistrat International, ki ima v lasti tudi Emporium, je pojasnila, da se posledice finančne krize in upadanja kupne moči pri posameznih znamkah čutijo različno. »Ugotavljamo, da pri znamkah visokega in čisto nizkega cenovnega razreda ni krize in se prodajajo popolnoma normalno, pri srednjem cenovnem razredu pa je bilo vpliv upada kupne moči čutiti že lani novembra,« je pojasnila Draškovičeva in dodala, da poleg finančnega položaja na prodajo v trgovinah z oblačili močno vpliva tudi vreme, saj so ljudje ob mrzlem vremenu prisiljeni kupovati oblačila.
Draškovičeva je sicer prepričana, da kriza v Slovenijo oziroma na Balkan šele prihaja. Na vprašanje, ali so v svojih trgovinah zaradi dogajanja na svetovnih finančnih trgih morali kaj spreminjati strategijo poslovanja oziroma nižati cene, pa je sogovornica odgovorila, da družba že dlje časa svojo ponudbo oblikuje v segmentu blagovnih znamk višjega cenovnega razreda. Čeprav je v trgovini z oblačili še precej živahno, pa je sogovornica prepričana, da je v teh razmerah zelo pomembno vzpostaviti zaupanje.
Balkanski trg kot blažilec
Podobno je dogajanje v trgovini z oblačili ocenil direktor Sportine Goran Kristan. »Ko se dražijo osnovne potrebščine, kot so energija ali hrana, se to pri tekstilu najbolj pozna. Tako smo upadanje kupne moči na slovenskem trgu čutili že novembra oziroma decembra lani. Upadanje kupne moči se je nadaljevalo skozi vso spomladansko sezono in se v jesenskih mesecih nekoliko ustavilo in odbilo navzgor, ko se je tudi inflacija upočasnila,« je pojasnil Kristan. V Sportini po Kristanovih besedah cen niso zniževali. Promet v maloprodaji se je od januarja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za približno 24 odstotkov, vendar pa Kristan poudarja, da je mogoče to povečanje prometa pripisati predvsem odpiranju novih trgovin. Trgovine, ki so bile že odprte, pa so v tem času prodale nekoliko manj.
V Sportini po Kristanovih besedah finančno krizo najbolj občutijo na slovenskem trgu, precej manj pa na hrvaškem oziroma srbskem. Skupina je torej manj prizadeta, ker v Sloveniji ustvari le polovico svojega prometa. »Opažamo, da se pospešuje prodaja poceni in dragih blagovnih znamk, srednji cenovni razred posledice krize najbolj občuti. Sama Sportina pa to občuti tako, da se nam dražijo viri financiranja,« je pojasnil Kristan in dodal, da so v Sportini zaradi tega pred časom tudi že izpeljali reorganizacijo dela in zmanjšali stroške poslovanja.
Kriza odpira tržne niše
Da se promet v nižjih cenovnih razredih povečuje že od konca lanskega leta, nam je potrdila tudi direktorica družbe Metro Blaženka Križanec. Pojasnila je, da smo zdaj v letnem času, ko ljudje nakupujejo oblačila, ker jih potrebujejo. To, da zato obiskujejo Metrojeve trgovine Mana, ki prodaja blago nižjega srednjega cenovnega razreda, pa je po besedah direktorice za družbo pozitivna posledica finančne krize. »Bolj nas prizadene konkurenca, saj uspeva tudi drugim trgovcem s podobno ponudbo. Nam se učinki izravnajo,« je ocenila Blaženka Križanec. Tudi prodajno strategijo so bolj kot zaradi krize spreminjali predvsem zaradi pritiska konkurence. Učinke finančne krize pa v Metroju čutijo tudi pri dražjih nabavnih virih in dražjem financiranju. »Če finančne krize ne bi bilo, bi poslovali z večjim dobičkom,« je še dodala sogovornica.
Iz priloge Dela FT
