Kriza ne sme biti razlog za manj investicij v energetiko

Maribor - Kot ugotavljajo udeleženci, ki jih na konferenci sodeluje 200, so se pri obeh temah vzporedno s finančno krizo pojavili povsem novi izzivi in nevarnosti. "Energetika je zelo povezana z gospodarstvom in ne more biti predmet političnih interesov. Jugovzhodna Evropa je še v toliko bolj posebnih razmerah, saj se v času krize in s tem zmanjšane porabe električne energije ustvarja napačna slika zadostnih zmogljivosti. V kolikor ta trenutek ne bomo nadaljevali z začrtanimi investicijami in ne bomo našli ustreznih virov za to, bomo srednjeročno vsi odjemalci čutili posledice v obliki višjih cen električne energije," je dejal predsedujoči konferenci Tomaž Orešič.

Ob tem je dodal, da je za več kot polovico predvidenih investicij v Evropi za zdaj napovedan zamik za vsaj dve do pet let. Po njegovih besedah Slovenija ima nekaj ambicioznih investicijskih načrtov in pri tem navedel zlasti šesti blok Termoelektrarne Šoštanj in novi blok Nuklearne elektrarne Krško, v pripravi pa je še nekaj drugih projektov. A ob tem opozarja, da dokler ne bo zaprta finančna konstrukcija in bodo projekti stekli, je težko napovedati, kdaj bodo tudi izpeljani.

Sicer pa so na letošnjem dogodku vse teme obravnavane predvsem v obliki razprav in okroglih miz, pri čemer so organizatorji k sodelovanju znova povabili vrhunske strokovnjake in najvišje predstavnike uglednih evropskih energetskih podjetij. Uvodnega dela konference sta se udeležila tudi generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač in predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek.

V zvezi z velikimi projekti je Kopač povedal, da vlada, ki je sicer pri tem res v vlogi lastnika, ne želi sama odločati o posameznih že večkrat omenjanih investicijah. "Te investicije so stvar ekonomske presoje, ki jih mora pripraviti menedžment teh energetskih podjetij, in v kolikor so investicije donosne, potem bo za tem stala tudi država," je dejal Kopač in dodal, da je naloga vlade predvsem pripraviti vse potrebne dokumente za realizacijo investicij v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.

Po besedah Kopača je prihodnost v nekaterih že sprejetih dokumentih Evropske unije, ki med drugim predvidevajo energetsko pozitivnost vseh novih ali obnovljenih zgradb, zgrajenih po letu 2021, ob tem pa dodal, da lahko Slovenija daleč največji preskok naredi predvsem na področju ogrevanja.

Svetelšek je potrdil, da v njihovi naftni družbi pravkar snujejo nove načrte za prihodnost. Svojo bodočo usmeritev je družba po njegovih besedah pokazala že z okrepitvijo nove uprave s članom, ki je posebej zadolžen za energetiko. Kljub vsemu pa Svetelšek meni, da se struktura primarne energije vsaj v naslednjih dveh desetletjih ne bo bistveno spremenila ter da bo nafta še nekaj časa ostala dominanten vir energije. Prvi mož Petrola pričakuje, da se bo cena nafte zaradi povečane gospodarske rasti po koncu recesije v prihodnjih letih znova začela zviševati. Ob tem bodo na ceno vplivale tudi nove naložbe v črpališča in boj proti klimatskim spremembam.