Kriza prizadela tudi kajmansko davčno oazo

George Town - Oblasti na Kajmanskih otokih se soočajo z doslej eno največjih proračunskih kriz v zadnjih desetletjih. Ker proračunskih prihodkov iz pobiranja davkov ni, oziroma so ti zelo omejeni, so pretekli teden predstavniki tega britanskega prekomorskega teritorija najeli skoraj 42 milijonov evrov vredno posojilo, s katerim so preprečili zlom državne blagajne. Pritiski Velike Britanije, ki teritorij poziva k takojšnjim spremembam obstoječe davčne zakonodaje, so pretekli teden dosegli vrhunec: Britanci v zameno za denarno pomoč otočju zahtevajo bolj transparentno davčno politiko.

Kriza, s katero se sooča otočje z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci, je po pisanju britanskega Financial Timesa na eni strani posledica nenehnega večanja državnih izdatkov, na drugi pa čezmernega upadanja prihodkov v preteklih treh letih. Proračunski primankljaj otočja, po mnogih kriterijih t. i. davčne oaze, je sredi letošnjega leta dosegel 63 milijonov evrov, kar je oblasti prisililo k ukinitvi vseh tekočih izdatkov. Britanski urad za tujino (FCO), ki deluje pod okriljem vlade v Londonu, je kajmanski parlament pozval k takojšnjim spremembam sedanje zakonodaje: predlagani sta uvedbi davka na nepremičnine ter celo davka na obstoj korporacij, ki še vedno vzbuja veliko pomislekov. Vse dosedanje britanske zahteve po uvedbi neposrednega zaračunavanja davkov tamkajšnim podjetjem, pa so zaenkrat naletele na negativen odziv.

Kot ugotavlja časnik New York Times, se prebivalcem tropskih otokov že sama ideja o uvajanju kakršnih koli davkov zdi povsem nerealna. Dosedanja zakonodaja namreč ni predvidevala skoraj nobenega izmed davkov, ki so jih podjetja in posamezniki deležni bodisi na ameriški bodisi na evropski celini. Nezaračunavanje davkov na dobiček, nepremičnine, prihodke korporacij, prodajo, idr. je v preteklih desetletjih na otočje zvabilo zvabilo na tisoče korporacij, ki so se tako izognile polnenju domače državne blagajne.

Kajmanski otoki, ki so svojo prihodnost bolj kot na turizmu gradili na reputaciji nizkih davkov, so še v začetku tega desetletja s pomočjo bančnih pristojbin zapolnili dobro četrtino državnega proračuna. Ob vse bolj očitnih znakih, da bosta EU in ZDA v prihodnje omejili poslovanje svojih državljanov s t. i. hedge skladi zunaj lastnih meja, se kajmanska vlada na vse moči upira kakršnemu koli uvajanju davkov, predvsem zaradi bojazni, da bi to lahko povzročilo množičen beg investicijskih skladov. Skupina najrazvitejših gospodarstev G 20 je v preteklosti že pozvala k boju proti skrivanju bančnih podatkov, kar je značilno za večino podobnih davčnih oaz.