Kriza v Egiptu in slovensko gospodarstvo

Ljubljana – Kriza v Egiptu bi lahko prizadela marsikatero slovensko podjetje, je včeraj opozoril generalni sekretar Gospodarske Zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Trgovinska menjava med Slovenijo in Egiptom je lani dosegla komaj slabih 59 milijonov evrov. To res ni veliko, kljub temu pa Samo Hribar Milič opozarja, da lahko postanejo nemiri v Egiptu za slovenska podjetja usodni, »precej bolj, kot se zdi na podlagi obsega neposredne medsebojne menjave«.

V Egiptu so namreč navzoče vse pomembne evropske ali svetovne blagovne znamke, za katere delajo tudi slovenska podjetja, to pa je tudi pravi problem.

»Slovenska podjetja večinoma ne proizvajajo končnih izdelkov, ampak sestavne dele za blagovne znamke najuglednejših svetovnih in evropskih multinacionalk. V Egiptu, ki je z 80 milijoni velik potrošniški trg, so navzoči vsi velikani, kot so Bosch, Siemens, Mercedes in drugi ugledni svetovni avtomobilski proizvajalci itn. Številna slovenska podjetja niti ne vedo, kje vse so vgrajeni njihovi izdelki, ki jih v Egiptu tržijo tuje multinacionalke. Za slovensko gospodarstvo to lahko postane resen problem, še zlasti, če se bodo nemiri nadaljevali,« je opozoril Milič.

Nemiri pa se lahko izražajo tudi drugače, je dodal sogovornik. »Egipt je izjemno strateško območje in je nekakšen stabilizator odnosov med vzhodom in zahodom. Destabilizacija razmer v Egiptu lahko povzroči ponovno višanje cen energentov in surovin, ne nazadnje tudi zaradi višjih stroškov varovanja in prevoza skozi Sueški prekop. Vse to lahko posledično negativno vpliva tudi na inflacijska gibanja v Evropi,« opozarja Samo Hribar Milič.

Če se bodo opozorila generalnega sekretarja GZS uresničila, bodo slovenska podjetja račun zaradi nemirov v Egiptu torej šele dobila na mizo, v kakšni obliki in koliko bo škode, pa zdaj še ni jasno. V tem trenutku pa domači gospodarstveniki krize v Egiptu še ne čutijo.

»Z Egiptom imamo sklenjen simboličen posel, zato nas nemiri ne skrbijo. Bolj nas skrbi, če se bo nestabilnost razširila na druge države oziroma na ves arabski svet,« je včeraj dejal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec.

Podobno poudarjajo v velenjskem Gorenju. »Obseg prodaje, ki ga Gorenje ustvari v severnoafriških državah, je zelo majhen. Na egiptovskem tržišču poslujemo približno 20 let, navzoči pa smo predvsem z gospodinjskimi aparati dizajnskih linij in vgradnimi aparati. Razmere v Egiptu pozorno spremljamo, vendar v tem trenutku tudi naši tamkajšnji poslovni partnerji ne morejo oceniti, kakšne bodo razsežnosti protestov in kako se bo položaj razpletel. Trenutno negotova politična situacija sicer ne vpliva na naše poslovanje na tem trgu. V torek smo v Velenju celo imeli že pred časom dogovorjen sestanek z enim izmed egiptovskih poslovnih partnerjev glede nadaljnjega sodelovanja. Res pa je, da je tako telefonska kot elektronska komunikacija z Egiptom že nekaj dni otežena,« so sporočili iz Gorenja, ki ga vodi Franjo Bobinac.

V Egiptu je navzoče tudi ljubljansko visokotehnološko podjetje Fotona, ki večino svoje prodaje ustvari s prodajo medicinskih laserjev.

»V Egiptu smo prisotni z medicinskim programom in deloma tudi z vojaškim programom. Vojska bo vedno pomembna, tako da se povpraševanje po naših izdelkih ne bo ustavilo, zagotovo pa se bo ustavila prodaja medicinskega programa, ker v krizi zdravniki ne kupujejo nove opreme. Egipt sicer ni eden naših ključnih trgov,« je poudaril direktor Fotone Matjaž Lukač .
Blagovna menjava med Slovenijo in Egiptom je leta 2009 znašala 53,69 milijona evrov, pri čemer je izvoz v Egipt dosegel 46,77 milijona evrov, uvoz iz Egipta pa 6,91 milijona evrov. Slovenci smo v Egipt izvažali predvsem pralne stroje, preparate za lase, merilnike porabe plinov, stikala, varovalke, releje in podobno, uvažali pa olja iz nafte, aluminij, sol, agrume, vrvi in podobno.