Križanič o prodaji Mercatorja: Naj še AUKN opazi, kar vidijo tuji investitorji

Ljubljana – Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak se bo predvidoma v četrtek ali petek v Zagrebu sestal s predsednikom uprave in lastnikom hrvaškega koncerna Agrokor. Pogovarjala naj bi se o morebitni strateški povezavi Mercatorja in Agrokorjeve trgovske dejavnosti z živili in izdelki za dom (Konzuma in Idee) pod streho Mercatorja. Pobudo za pogovor je v pismu ponudil Debeljak, učinkovala pa je kot alternativna oziroma kompromisna možnost lastniške konsolidacije pred koncem zbiranja ponudb za 23-odstotni delež Mercatorja, ki ga prodaja Pivovarna Laško.

V zvezi z Mercatorjem se je spet oglasil tudi minister za finance Franc Križanič, ki že ves čas velja za branilca nacionalnih interesov in s tega stališča nasprotuje prodaji Mercatorja omenjeni hrvaški družbi. Nanj smo naslovili nekaj vprašanj o tem, kakšna bi bila po njegovem mnenju optimalna pot iz nastalih lastniških zadreg in kakšna bi morala biti pri tem vloga slovenske države.

»Minister za finance poudarja,« je v odgovoru zapisala tamkajšnja služba za odnose z javnostjo, »da je Slovenija odprto gospodarstvo, ki spodbuja vstop tujih investicij. To je še posebno vidno na področju trgovine, saj v Sloveniji deluje veliko število tujih trgovcev, ki so si po vstopu na slovenski trg uspešno zgradili lastne trgovske mreže. Takšen način vstopa, ki povečuje konkurenčnost in vrednost za potrošnike, je zelo dobrodošel.« Vendar pri tem opozarjajo na nekatere primere prevzetih slovenskih podjetij, ki »so danes v breme davkoplačevalcev, delovnih mest, strateške pozicije panog slovenskega gospodarstva in geostrateškega položaja RS«.

Država zaradi lastniške strukture v Mercatorju, »ki se je po vzponu tajkunov in želje po političnem obvladovanju medijev močno spremenila« (Kad in Sod sta svoje deleže v Mercatorju prodala že leta 2005), ne more odločati o ustreznosti investitorjev. »Ponovno pa poudarjamo pomen podjetja Mercator, ki je infrastrukturno podjetje in uspešno zagotavlja dostopnost izdelkov slovenskega kmetijstva ter slovenske živilskopredelovalne dejavnosti široki množici potrošnikov. Morebitni sovražni prevzem bi imel velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovenski predelovalno industrijo, BDP, trg dela in javnofinančni primanjkljaj.«

Zato bi morala po Križaničevem mnenju odločitev o strateškem pomenu Mercatorja za slovensko kmetijstvo in gospodarstvo oceniti tudi novoustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). Mogoče bo prav ta v Mercatorju prepoznala najmanj to, kar v njem vidijo prevzemniki, pravi finančni minister. Po mnenju o Križaničevi pobudi smo hoteli povprašati tudi direktorico AUKN Dagmar Komar, a se na naše klice in elektronsko pošto včeraj ni odzvala.