Križanič: Vlada zmanjšala proračunski primanjkljaj

Vlada je v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za prihodnji dve leti uspela malenkost zmanjšati primanjkljaj za leto 2010, saj bo znašal pet odstotkov BDP, je dejal finančni minister Franc Križanič.

Objavljeno
05. november 2009 17.46
Da. O./STA
Da. O./STA
Ljubljana - Vlada je v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je ta teden poslala v sprejem v DZ, uspela malenkost zmanjšati primanjkljaj za leto 2010, znašal bo pet odstotkov BDP. Leta 2011 bo primanjkljaj znašal 4,1 odstotka BDP, če bodo stekle strukturne reforme, je povedal finančni minister Franc Križanič.

Če do teh reform ne bo prišlo, bo primanjkljaj večji, je dejal Križanič. Če bo rast hitrejša, pa bo proračunski primanjkljaj po njegovi oceni lahko manjši.

 

Presežek odhodkov nad prihodki v državni blagajni bo prihodnje leto znašal 1,826 milijarde evrov, kar je 7,6 milijona evrov manj od načrtovanega v prvem osnutku proračuna. V letu 2011 pa bo proračunski primanjkljaj znašal 1,554 milijarde evrov, načrtuje vlada.

 

Vlada je v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za prihodnji dve leti upoštevala dogovor s socialnimi partnerji o rasti nekaterih transferjev in plač v javnem sektorju. Ker se bodo vsi prejemki revalorizirali za polovico zakonsko predvidene rasti, je bilo treba zagotoviti dodatna sredstva praktično za vse socialne prejemke, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.

 

Sredstva za plače zaposlenih v javnem sektorju se sicer bistveno ne povečujejo, je dodala. Povečujejo se predvsem transferji za plače v javnih zavodih, medtem ko bodo ministrstva in vladne službe za plače dobili celo en milijon evrov manj od sprva predvidenega. "Ugotovili smo, da je mogoče z zmanjšanjem sredstev za delovno uspešnost nadoknaditi dogovorjeno usklajevanje plač, seveda ob predpostavki precej restriktivne kadrovske politike," je pojasnila Kamnarjeva.

 

Vlada je dodatne prihranke našla z znižanjem materialnih stroškov ter prestavitvijo nekaterih načrtovanih investicij vsaj za leto dni, upoštevala pa je tudi vrsto dopolnil, vloženih ob oktobrski obravnavi predloga proračuna v DZ. Med njimi je generalna direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek izpostavila predlagano povečanje sredstev ministrstvu za okolje in prostor za projekte komunalne infrastrukture na Gorenjskem ter nekaj dopolnil, ki so se nanašala zgolj na znižanje sredstev pri posameznih proračunskih uporabnikih.

 

Da bi bil proračun čim bolj razvojno naravnan, je vlada na področju znanosti in tehnološkega razvoja zagotovila dodatnih 50 milijonov evrov povratnih sredstev, s katerimi bi po besedah Kamnarjeve lahko pomembno prispevali k večji intenzivnosti tehnoloških projektov v razvojnih centrih podjetij.

 

Vlada je v dopolnjenem predlogu proračuna najbolj zmanjšala sredstva za področje prometa, vendar bodo še vedno skoraj za tretjino višja kot lani, je povedala Bratuškova. Povečujejo pa se sredstva za visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo ter za trg dela.

 

Tudi dopolnjeni predlog proračuna razumeva leto 2010 kot leto protikrizne ekonomske politike, je povedal Križanič. Spomnil je, da je vlada letos sprejela več sklopov protikriznih ukrepov: za preprečitev zloma finančnega sistema, pospešitev kreditne aktivnosti bank do gospodarstva in prebivalstva ter ekspanzivno fiskalno politiko. "V letu 2011 teh dodatnih izdatkov, ki so bili pravočasni, začasni in ciljani, predvidoma ne bo več," je napovedal.

 

Skupen multiplikativen učinek ekspanzivne fiskalne politike bo v naslednjem letu znašal približno 10 odstotkov BDP, je pojasnil Križanič, ki pričakuje, da bo oživitev hitrejša in močnejša. "Upanje nam daje koordinirana protikrizna aktivnost večine razvitih držav," je dejal.