Krizne milijarde

Evropa je pripravljena prisluhniti pozivu Dominiqua Strauss-Kahna, ki je iz Dar es Salaama posvaril članice Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da se utegne recesija, ki je v prvem valu prizadela predvsem razvite države, še letos razširiti po vsem svetu - prvič v zadnjih šestdesetih letih.

Finančni ministri Unije so načeloma soglašali s podvojitvijo sredstev IMF na 500 milijard dolarjev, kar bi washingtonski instituciji, ki ji načeluje nekdanji francoski finančni minister, omogočilo reševanje držav, ki bi jih gospodarska kriza pahnila v hude plačilnobilančne težave. S povečanjem pomoči hitro rastočim državam, ki so v krizi postale žrtev dramatičnega padanja izvoza, bi IMF hkrati dobil osrednje mesto v mehanizmu nadzora, ki naj bi ga 2. aprila v Londonu vzpostavili državniki dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev - v upanju, da bodo zaostrena pravila igre v prihodnje preprečila izbruh globalnih pretresov.

Zbiranje vojnega zaklada za spopad s krizo doslej neslutenih razsežnosti - po ocenah Svetovne banke bi za pomoč državam v težavah potrebovali od 270 do 700 milijard dolarjev - pa ne bo preprosto. Vsi potencialni akterji velike reševalne akcije namreč še niso potrdili sodelovanja. Poleg Japonske, ki je za odpravljanje posledic krize pripravljena prispevati do sto milijard dolarjev, bi prav tolikšno vsoto lahko primaknila tudi Unija. Toda velika neznanka je, kaj bodo storile države z velikimi rezervami, predvsem izvoznice nafte in azijske članice IMF s Kitajsko na čelu, ki je nakopičila za okoli 1900 milijard dolarjev deviznih zalog.

In prav na države z velikanskimi presežki so pritisnili finančni ministri Unije, ko so jih v pravkar sprejetem dokumentu pozvali, naj se odzovejo klicu mednarodne solidarnosti. To pa bržkone ne bo šlo brez protiuslug. Članice IMF, ki so kljub hitri rasti dolga leta imele le malo vpliva pri odločanju mednarodnega »finančnega orožnika«, tokrat namreč utegnejo podkrepiti zahteve, da mora bodoča reforma brettonwoodske ustanove ustrezneje odsevati spremenjeno razmerje moči v svetovnem gospodarstvu.