Tiskane izdaje
Podjetjem je seveda jasno, da morajo dobiti naročila, čim več naročil, vendar od zanesljivih kupcev, ki ne bodo že naslednji teden propadli. Če se morda zdi, da je v zdajšnjih okoliščinah bolje tistim, ki sploh ne izvažajo in tako torej niso odvisni od tujine, pa sta za večino slovenskega gospodarstva ključ do boljše rasti prav mednarodna trgovina in internacionalizacija.
In kako globalizirano in internacionalizirano je slovensko gospodarstvo? Tristo največjih slovenskih poslovnih skupin, katerih lestvico smo objavili v ponedeljkovem Delu FT, je imelo lani skupaj 2442 hčerinskih družb, od tega v tujini 1002 ali 41 odstotkov. Priznati je treba, da bi pričakovali večji odstotek, toliko bolj, ker je hkrati imelo kar 55 skupin podjetij ob obvladujoči družbi samo po eno hčerinsko družbo, 116 ali skoraj 40 odstotkov pa je imelo hčerinske družbe samo v Sloveniji.
Od tistih, ki poslujejo v tujini, jih ima zelo veliko hčerinske družbe samo v državah nekdanje Jugoslavije, nekateri morda še v drugih balkanskih državah. To so pomembni trgi in Gospodarska zbornica Slovenije je letos podjetjem te trge še bolj priporočila. Številna podjetja so v državah nekdanje Jugoslavije ustanavljala svoja podjetja že takrat, ko so zaradi našega vstopa v EU izgubila prednosti, ki so jih dajali sporazumi o svobodni trgovini. Zdaj se tam širijo naprej. Toda podjetja, ki se redno uvrščajo med največje slovenske izvoznike, imajo hčerinske družbe tudi v drugih državah, evropskih, južnoameriških, arabskih in azijskih. Tako jih ima na primer Skupina Gorenje v tujini 61, Krka 16, skupina Cimos 19, Droga Kolinska 23, Helios 32, Trimo 19, Skupina Prevent Global 17, skupina Salonit 13 itd. Pa tudi skupina NLB ima med 52 družbami kar 38 hčera v tujini.
To pa po drugi strani pomeni, da bodo tudi v prihodnje večino slovenskega izvoza ustvarjali tisti, ki so ga že doslej, in da se krog izvoznikov širi počasneje, kot bi pričakovali in si želeli. Tako je v določeni meri zavajajoča tudi analiza Svetovnega ekonomskega foruma, ki za leto 2009 države razvršča po indeksu sposobnosti za trgovino in na katerem se je Slovenija uvrstila na visoko 31. mesto med 120 državami. Prehitela je vse države, s katerimi smo pred petimi leti skupaj vstopili v EU, pa tudi številne druge, ki so sicer velike in uspešne izvoznice in tudi nam resno konkurirajo. Kitajska, ki je druga največja svetovna izvoznica in napoveduje, da bo v bližnji prihodnost z vrha zrinila Nemčijo, se je uvrstila šele na 49. mesto, Italija, ki je sedma največja izvoznica, pa je zasedla 45. mesto. So te države nesposobne za trgovino? Zagotovo ne. Slovenija pa se je velikosti svojega gospodarstva primerno po lanskem izvozu uvrstila na 66. mesto.
Od tega, kako uspešno se bo slovensko gospodarstvo v zdajšnjih razmerah pripravilo na boljše čase, pa je seveda odvisno, kako hitro - in če sploh - bo na tej lestvici napredovalo.
