Kronična nelikvidnost plaši vlagatelje

Uporablja jo več kot 250 finančnih družb z več kot 4800 borznimi posredniki, med drugim tudi nemška, dunajska, irska, bolgarska ter evropska energetska borza.

Dunajska borza je bila ustanovljena v času Marije Terezije. Zakaj ste se pred leti odločili za povezovanje štirih borz, dunajske, ljubljanske, budimpeške in praške v eno skupino? Je to igra za prestiž ali preprosto posledica tega, da borze dolgoročno samostojno ne bi mogle preživeti?

Ko smo se odločili za povezovanje z borzami v soseščini, smo bili prepričani, da je potencial na trgih v regiji srednje in Vzhodne Evrope zelo velik. Naše mnenje o tem se ni spremenilo. Če lahko povežemo finančne trge in se kot skupina predstavimo mednarodnim vlagateljem, bomo s tem veliko naredili, ne le za prepoznavnost avstrijskega trga, temveč za celotno regijo.

Med lastniki Dunajske borze so povečini avstrijske banke, ki so tudi članice LJSE. To pravzaprav pomeni, da so nekdanji lastniki LJSE prodali svoje deleže njenim sedanjim članom. Je bil nakup LJSE torej tudi nekakšno orožje za prevzem nadzora nad slovenskim kapitalskim trgom?

Ta povezava je le posredna. Naša odločitev za širitev na druge trge je bila povsem neodvisna od odločitev avstrijskih bank, bodisi kot lastnic ali kot članic Ljubljanske borze.

Slovenski borzni trg je še vedno kronično nelikviden. Kje vidite razloge za to, saj na primer na borzah v Budimpešti in v Pragi tako hudih težav z likvidnostjo nimajo.

Problem likvidnosti je res v Ljubljani večji. Ljubljanska borza bi potrebovala več novih izdajateljev, veliko bo treba narediti tudi pri izboljšanju zavedanja, da je korporativno upravljanje zelo pomemben dejavnik za mednarodne vlagatelje. Zelo pomemben bo tudi signal vlade, da podpira finančne trge. Dunajska borza lahko pomaga povečati mednarodno prepoznavnost LJSE na regionalnem trgu, in to je tudi eden od razlogov za uvedbo trgovalne platforme Xetra.

Tuji vlagatelji doslej niso imeli nobenih omejitev za vstop na slovenski trg, pa jih vseeno ni na spregled.

Slovenija je majhna država in za finančne vlagatelje je zelo pomembno, da trg deluje. Dokler se finančni vlagatelji bojijo, da zaradi kronične nelikvidnosti ne bodo mogli izstopiti iz naložbe, se zanje raje ne odločajo. Zelo pomembno je tudi, da korporativno upravljanje v Sloveniji doseže mednarodno raven in da so lahko vlagatelji mirni, da se ne bi zgodile kakšne prevare.

Kar je naloga oblasti in nadzornikov finančnega trga?

Ne le oblasti, tudi zasebnih lastnikov podjetij, menedžmenta in vseh drugih članov finančnega trga.

Na LJSE se zdaj trguje s petimi oz. šestimi delnicami. Kako dolgo je v takšnih razmerah, ob nizkem prometu in nizki likvidnosti, za vas kot lastnika obstoj LJSE še ekonomsko upravičen?

Finančni trg v Avstriji se je razvijal več kot dvajset let in ne gre pričakovati, da se bo v Ljubljani kar čez noč ali v enem letu vse spremenilo na bolje. Ne vem, koliko časa bomo čakali na preobrat na slovenskem borznem parketu, prepričani pa ste lahko, da naša skupina ne bo kar takoj izstopila. Smo strateški vlagatelj, zanima nas razvoj slovenskega finančnega trga in mislim, da nismo edini. V Sloveniji smo zaznali pripravljenost na spremembe, kar je za nas zelo pomembno.

Dunajska borza se je ob nakupu LJSE zavezala k ohranitvi sedeža borze v Ljubljani v prvih desetih letih. Kaj boste naredili, če tudi po tej dobi razmere na trgu ne bodo boljše?

Še vedno smo prepričani, da je najbolje, če ima borza sedež na lokalnem trgu, saj je prepoznavnost izdajateljev in podjetij precej višja, če kotirajo na svojih domačih borzah. Če se majhna podjetja odločijo za kotacijo, na primer v Londonu, so prepoznavna nekaj časa, običajno v času, ko se opravi javna ponudba delnic, potem pa se nanje povsem pozabi. Na domačem trgu je izdajatelj tudi pod stalnim nadzorom bank in medijev.

Kako je finančna kriza prizadela finančni trg v Avstriji?

Podobno kot vse druge trge. Novih javnih izdaj delnic na Dunajski borzi nismo videli že vse od leta 2007 in ne bi stavil, da se bo to zgodilo letos. Mislim, da tudi na drugih borzah in trgih ni nič bolje. Kolikor vem, so imeli letos štiri javne izdaje delnic (IPO) v Nemčiji, drugih kandidatov za ta korak pa ni. Prepričan pa sem, da se bo vrnilo tudi obdobje, ko se bodo podjetja znova odločala za izdaje novih delnic, saj ne nazadnje potrebujejo svež denar.

Boste družini vaše skupine CEESEG dodali še kakšnega člana?

Širitev je vsekakor eden naših velikih ciljev, vendar se ta hip ne pogovarjamo z nikomer. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo rast BDP v vzhodnoevropskih državah v prihodnjih letih znova višja kot v zahodnoevropskih, in menimo, da je to za nas velika priložnost.

Slovenska podjetja doslej tako rekoč niso iskala svežega kapitala z javno izdajo delnic. Lahko uvedba skupne trgovalne platforme Xetra vpliva na povečanje števila javnih izdaj?

Korelacija vsekakor obstaja. Večja ko je likvidnost na borzi, večje je število javnih izdaj. To se je pokazalo tudi v Avstriji po uvedbi Xetre.

Ljubljanska borza ima veliko svojih težav, težava je tudi lastništvo, saj Dunajska borza še vedno nima glasovalnih pravic v LJSE. Je tudi to ovira za integracijo LJSE v skupino CEESEG?

To pa zagotovo ne. Naši odnosi s t. i. manjšinskimi delničarji niso tako zelo slabi, z glavnim manjšinskim delničarjem, Probanko, se dobro razumemo.

Iz tiskane izdaje Dela