Tiskane izdaje
Po naših informacijah sta se Kryžanowski in Valant pogovarjala o nadaljnjih korakih glede Istrabenza, potem ko je propadel dogovor Valantovih družb, ki imajo v lasti slabo četrtino Istrabenza, in Maksimo Holdingom Igorja Bavčarja. Kakšnih končnih dogovorov na torkovem srečanju menda niso sklenili, saj se bosta največja lastnika koprske družbe pred tem srečala še z bankami upnicami, ki so financirale nakup Istrabenzovih delnic.
Neuradno pa je mogoče izvedeti, da menda ne v Petrolu ne v NFD ne podpirajo ideje o likvidaciji Istrabenza, ki se v javnosti zadnje dni veliko omenja. V luči novega zavezništva se zdita bolj verjetna sklic nove izredne skupščine in imenovanje novih nadzornikov. Medtem ko Petrol še vedno zanima energetska dejavnost Istrabenza, bi lahko bila po mnenju poznavalcev za Valanta zanimiva turistična dejavnost holdinga. Zadnjo besedo bodo seveda imele banke, saj je menda večina Istrabenzovih delnic, ki so jih kupovale Valantove družbe in Bavčarjeva Maksima Holding, zastavljena.
Istrabenz zavrača špekulacije o likvidaciji
Uprava Istrabenza, d. d., se je včeraj odzvala, kot pravi, na neuradne in napačne informacije, ki so se v zadnjih dneh pojavile v medijih glede finančnega stanja holdinške družbe, in tudi na stališče Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Istrabenz, d. d., je konec septembra lani izkazovala 136 milijonov evrov kapitala in 535 milijonov evrov finančnih obveznosti, v katerih so všteti tudi reodkupni posli. V aktivi je holdinška družba izkazovala odvisne družbe, ki so v bilancah štete po nabavni vrednosti 297 milijonov evrov, in finančne naložbe (Petrol, Sava, Mercator, nepremičnine, posojila, obveznice, terjatve), ki znašajo 347 milijonov evrov.
Padec tržnih vrednosti lanskih naložb za 70 in več odstotkov je povzročil padec vrednosti kapitala družbe, kar je vplivalo na dodatno poslabšanje razmerij med finančnimi obveznostmi in kapitalom. Skladno z navedenim holdinška družba nima negativnega kapitala, in to kljub dejstvu, da imajo v poslovnih knjigah finančne naložbe izkazane po vsakokratni tržni vrednosti, naložbe v odvisne družbe pa so vrednotene po nabavnih cenah. Istrabenz zatrjuje, da pri holdinški družbi niso podani nobeni pogoji, ki bi narekovali izvedbo postopka prisilne poravnave ali stečaja. Uprava priznava, da ima težave pri obnavljanju kratkoročnih finančnih obveznosti, ki pa jih rešuje. Hkrati intenzivno pripravlja dolgoročne rešitve za nadaljnje poslovanje in razvoj družbe. Napačne informacije v medijih, da ima holdinška družba negativni kapital, so posledica nepoznavanja dejanskega stanja družbe, kar pa ni in ne bi smel biti razlog za špekulacije o likvidaciji in stečaju podjetja, kot tudi ne o konverziji dolgov. Zato v Istrabenzu stališče Vseslovenskega združenja malih delničarjev označujejo kot brezpredmetno. »Med delničarji in pri poslovnih partnerjih takšne neresnične in špekulativne informacije povzročajo negativne učinke, predvsem zaskrbljenost in nezaupanje, kar lahko resnično vpliva na sposobnost izvajanja aktivnosti za reševanje nastale finančne situacije, zato vsem, ki širijo napačne informacije, sporočamo, da nepreverjenih informacij ne sporočajo javnosti, objavljene neresnične informacije pa prekličejo. V Istrabenzu verjamemo, da imajo nekateri poslovni subjekti velik interes, da bi prišlo do prodaje sredstev Istrabenza po sedanjih ali še ugodnejših pogojih, vendar bomo obstoječi kadri v družbi naredili vse dopustno, da do tega ne bo prišlo,« je na spletni strani ljubljanske borze objavila uprava Istrabenza.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
