Tiskane izdaje
Zaradi ustavljanja proizvodnje je uprava Lafarge Cementa sprejela dva ukrepa, in sicer 36-urni delovni teden od julija do decembra letos in skladno z zakonom o delnem povračilu nadomestila plač začasno čakanje na delo za določeno število zaposlenih v obdobju od septembra letos do februarja prihodnje leto, so sporočili iz trboveljske cementarne.
Vsi zaposleni, ki so trenutno na čakanju, prihajajo iz različnih oddelkov tehničnega sektorja. Število zaposlenih, ki so trenutno na čakanju, ni fiksno in se lahko v obdobju trajanja pogodbe spreminja, če pride do povečanih potreb po cementu iz Trbovelj.
Kljub zmanjšani proizvodnji in prodaji se obseg dela ni zmanjšal za vse zaposlene. Na področjih, kjer je do tega prišlo, pa organizacijo dela (prisotnost zaposlenih) v času obratovanja peči in v času zaustavitev prilagajajo skladno s sprejetimi ukrepi trenutnim potrebam dela.
Sicer je cementarna avgusta letos obratovala 29 dni, del fosilnih goriv pa so nadomestili s 1040 tonami gorljivih odpadkov in 292 ton odpadnih olj. V juniju so bile izvedene tudi občasne meritve, ki so bile v preteklosti predmet številnih manipulacij in zavajanj nekaterih posameznikov.
Poročila trajnih in občasnih meritev emisij dokazujejo, da Lafarge Cement v celoti uspešno obvladuje tehnologijo nadomeščanja fosilnih goriv z alternativnimi. Emisije se tudi v avgustu niso niti približale zakonsko dovoljenim.
Sredi avgusta pa je podjetje zaznalo tehnično težavo (zamašen ciklon), zaradi katerega je prišlo do polurne prekoračitve mejne vrednosti koncentracij žveplovega dioksida (SO2), kljub temu pa dnevno povprečje omenjenega parametra ni bilo preseženo.
Ker za sosežig alternativnih goriv veljajo strožji kriteriji, cementarna tudi bistveno manj obremenjuje okolje kot bi ga lahko pri obratovanju s klasičnimi fosilnimi gorivi. Rezultati meritev potrjujejo strokovnost, odgovornost in kompetentnost zaposlenih, ki z napravami upravljajo ter upravičenost tehnoloških investicij v zadnjih letih.
Tehnologija sosežiga je lahko v cementarnah varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov ter obenem tudi priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi upravljanja z odpadki, o čemer pričajo uspešne politike držav EU.
