Lahko kriza zatrese tudi sklade?

Ljubljana - Ali se finančna kriza, ki je dodobra zatresla bančno industrijo, podobno razdiralno seli tudi v njene druge dele, kakor sta zavarovalniški in skladovski, sestavljen iz velikanske množice vzajemnih skladov? Na morebitni problem teh je po nedeljskem pariškem finančnokriznem vrhu spomnil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je za danes opoldne že sklical visok krizni sestanek z denarno in finančno oblastjo v državi.

A tako pri Zavarovalnici Triglav kakor pri nekaterih velikih upravljavcih vzajemnih skladov zatrjujejo, da so lahko zavarovanci in vlagatelji razmeroma mirni, bojazni, da svojih vlog ne bi dobili izplačanih, pa menda ni. Po uradnih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je bilo konec septembra v Sloveniji delujočih 129 domačih vzajemnih skladov in 139 tujih; v domačih je bilo registriranih skoraj 370.000 vlagateljev, ki so imeli na omenjeni datum v njih v upravljanju 2,1 milijarde evrov.

Na vprašanje, kako strmo upada donosnost skladov, saj je padec ponekod menda več kakor 50-odstoten, so pri ATVP odgovorili, da je gibanje donosnosti vzajemnega sklada odvisno od tveganosti finančnih instrumentov, v katere neki sklad nalaga. »Tako so imeli septembra skladi denarnega trga in nekateri obvezniški pozitiven donos, delniški vzajemni skladi pa večinoma večje ali manjše izgube, odvisne od geografskega območja oziroma gospodarske panoge, v katere nalagajo,« so povedali.

Gotovo je res, da so vrednosti naložb v vzajemnih skladih zdaj manjše, saj so odvisne od gibanja na kapitalskih in drugih finančnih trgih. A iz skladov Zavarovalnice Triglav, ki ima skoraj 55.000 vlagateljev, jih je izstopilo manj kakor tri odstotke, v skladih NLB so imeli konec lanskega leta skoraj 15.000 strank, konec septembra letos pa skoraj 20.300. Odkup premoženja enot skladov Raiffeisen se je ustavil zaradi začasne zaustavitve trgovanja na ruski borzi.

Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je prepričan, da v Sloveniji kolaps v slogu ene največjih svetovnih zavarovalnic, AIG, ni mogoč že zaradi ostre slovenske zavarovalniške ureditve, ki določa, koliko so lahko zavarovalnice s svojimi naložbami izpostavljene. »Pri slovenskih zavarovalnicah, seveda tudi pri Zavarovalnici Triglav, je vedno na prvem mestu varnost, in ne dobičkonosnost. Glede te ureditve je Slovenija na boljšem zlasti pred ZDA, a tudi pred Evropo,« je dejal.

Več v torkovem tiskanem Delu!