Le kdo bo dirkal za NLB?

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič je bil v ponedeljek iskreno presenečen, ko so nadzorniki sprejeli njegov ponujeni odstop. Tega je zagotovo zgolj taktično ponudil aprila, ko so v koaliciji zavrele strasti ob podaljšanju posojila Infond Holdingu. Predsednik uprave NLB je (pre)pozno spoznal, da so se o njegovem odhodu že prej »tripartitno« uskladili njegovi nasprotniki iz stranke Zares, štab premiera Pahorja (finančni minister Križanič je menda tu odigral povezovalno vlogo) in ključna solastnica, belgijska KBC. Tako zlobirani nadzorni svet NLB, ki bo šel - zaradi pomanjkljivega preteklega nadzora banke - v zgodovino kot ena bolj neslavnih nadzorniških združb v zgodovini novega slovenskega kapitalizma, je Veselinoviča s tesno večino poslal novim izzivom naproti.

Politika ga je nastavila in politika ga je odnesla, so se nato glasili rahlo privoščljivi komentarji »navadne« javnosti in opozicije. A ključni dejavnik pri odločitvi, ki podaljšuje vodstveno negotovost v NLB, so bili po naših virih sicer vedno fini in diskretni gospodje iz flamske KBC. Potem ko je predstavnik KBC v upravi NLB pred mesecem dni samozavestno razlagal, da menedžment NLB vse svoje odločitve sprejema po najvišjih profesionalnih merilih, so v ponedeljek nadzorniki iz KBC - ki jo doma zaradi zgrešenih odločitev z milijardnimi vložki sanira belgijska država - brez pomislekov pomagali odsloviti direktorja, ki so ga potrdili le nekaj mesecev prej. S tem je ugled KBC kot kredibilnega partnerja, ki naj bi vsaj doslej prispeval k stabilnosti NLB, resno omajan, še posebno ker si doma take nadzorniške šlamastike zagotovo ne bi upali privoščiti.

Zelo nekredibilno pa svojo naložbo v NLB upravlja tudi največja lastnica, slovenska država. Ali so volilci, ki so pripeljali na oblast koalicijo Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča, Katarine Kresal in Karla Erjavca, svoje glasove oddali za to, da jim bo vladajoča politika s svojimi razprtijami, z nesposobnostjo in bojem za prestiž do konca razmajala banko, v kateri je shranjena tretjina slovenskih prihrankov? Skupina NLB, ki zavoljo krize in preteklih odločitev že več mesecev ustvarja zgolj simbolični dobiček in jo pred izkazano izgubo verjetno rešuje le računovodska telovadba, bo brez predsednika uprave še težje prišla do virov na tujem, kupci njenih obveznic pa bodo upravičeno zahtevali višji pribitek za tveganje.

Posledice političnih igric bodo krepko čutili podjetja in državljani, saj NLB prav te dni raziskuje teren za prodajo obveznic - in verjetno bo le malokateri bolje poučeni tuji naložbenik pripravljen za primerno ceno kupiti dolg banke brez vodstva, ki prihaja iz države brez kadrovsko kredibilne vlade. Od premiera, neekonomista Pahorja, sicer ne zahtevamo, da loči med donosom na kapital in donosom na aktivo, je pa, kar zadeva kadre, zelo čudno, da še vedno ni imenoval državnega sekretarja za banke, ki bi zamenjal odstopljenega Antona Žuniča.

In kako naprej? Javni razpis, s katerim naj bi vlada poiskala Veselinovičevega naslednika, bo skupaj z modrimi ugotovitvami Kasa bržkone farsa. Dokler bo NLB v večinski državni lasti, bo vsakega, še posebno pa prihodnjega predsednika uprave NLB, namestila politika. Resni bančniki se tudi zato ne bodo prijavljali na javne razpise, kjer jih čakata kvečjemu poraz in izguba dobrega imena v dirki s politično podprtimi tekmeci.