Le predah pred novim padcem?

Recesija v Sloveniji je morda dosegla (prvo) dno; BDP je po svežih podatkih državne statistike sicer v letošnjem drugem četrtletju nehal padati in v primerjavi s četrtletjem poprej celo rahlo narašča, medletno pa je skoraj za desetino (kar 9,3 odstotka) manjši kot pred letom. Ta podatek kaže na pravo razsežnost krize v Sloveniji in hkrati pomeni, da so spomladanske uradne napovedi o letošnjem štiriodstotnem skrčenju slovenskega gospodarstva dokončno zgodovina. V danih mednarodnih gospodarskih razmerah si je nemogoče zamisliti, da bi z rastjo v drugi polovici leta nadomestili izgubljeno, in povsem realno je pričakovati, da bo letošnji padec BDP bliže desetim odstotkom kot petim. To zdaj posredno že priznavajo tudi v vladnem Umarju, kjer za prihodnji mesec, ob sprejemanju proračunov 2010 in 2011, pripravljajo nove gospodarske napovedi.

 

Zanje je že skrajni čas: zdajšnja makroekonomska kombinacija (rekordno skrčenje BDP in skorajda ničelna inflacija) je še posebno usodna za državno blagajno, saj v takšnih razmerah proračunski prilivi močno usahnejo. In če je finančni minister Franc Križanič še prejšnji teden zavrnil možnost, da bo letos potreben še tretji rebalans državnega proračuna, dopustil pa je, da bo treba zamrzniti nekatere izdatke, je ob novih podatkih jasno, kako zelo napeto je v proračunu letos - in bo tudi prihodnje leto.

 

Poleg tega z jesenjo prihaja čas, ko bo vlada morala po divjanju recesije prešteti padle in ranjene ter znova ugotoviti, kako pomagati slovenskemu gospodarstvu v najbolj črnem letu v zgodovini. Trdnih znamenj in zagotovil, da je krize počasi konec in da ne more biti še slabše, seveda ni, še zlasti če je recesija v znamenju črke W, kar bi pomenilo, da je rahlo izboljšanje v zadnjem četrtletju le vmesno obdobje pred ponovnim padcem.

 

Velika odgovornost je zato zdaj na vladi in bankah, ki bi se po propadu državne jamstvene sheme morale dogovoriti, kako pognati kredite v v gospodarstvo. V nasprotnem primeru bo podjetja poleg upada izvoznih naročil uničevala še nelikvidnost, banke pa bodo po potopu gospodarskih komitentov posojale denar predvsem čedalje bolj zadolženi državi.

Iz torkove tiskane izdaje Dela