Leta 2010 precej več predlogov za stečaje

Ljubljana – Zmanjšanje prihodkov, likvidnostne težave, večmesečno zamujanje plač, razglasitev insolventnosti in nato prisilna poravnava ali stečaj. Taka je v zadnjem času pot več slovenskih podjetij, ki so se znašla v težavah bodisi zaradi poslovnih napak vodstva, prezadolženosti, razmer na trgu ali kot tako imenovana kolateralna škoda slabe plačilne discipline. Zaradi vsega tega je bilo lani 17 odstotkov več insolvenčnih postopkov in 11 odstotkov več blokad tekočih računov podjetij, pretežno v gradbeništvu in trgovini. Po podatkih Ajpesa je bilo leta 2010 začetih 510 stečajnih postopkov poslovnih subjektov, iz registra pa so izbrisali 291 družb. V primerjavi z letom 2009 je bilo začetih stečajnih postopkov nekaj manj kot 54 odstotkov več, v primerjavi z letom 2008 pa jih je bilo malo več kot dvakrat več. Večina stečajnih postopkov in izbrisov se je zgodila pri gospodarskih družbah. Od 438 stečajnih postopkov so lani iz registra izbrisali 231 gospodarskih družb in zadrug. Če v drugačni obliki ne bodo nadaljevali dela, utegnejo iz registra izbrisati še preostala podjetja, za katera je bil razglašen stečaj.

Ker se postopki do končnega stečaja pogosto izvajajo precej časa, se podatki o izbrisih iz poslovnega registra ne nanašajo na podjetja, pri katerih se je začel stečaj. Medtem ko se je število predlogov za stečaj lani zelo povečalo, je bilo število izbrisov podobno, leta 2010 so iz registra izbrisali 294 podjetij, predlani pa 269. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih, ko bodo podjetja morebiti imela manj likvidnostnih težav, število izbrisov po končanih stečajih še vedno veliko.

Država priganja s prisilnimi poravnavami

Poleg teh se je lani začelo tudi 78 prostovoljnih ali prisilnih likvidacijskih postopkov, ki so izvedeni, če ni soglasja upnikov za prisilno poravnavo. Zaradi likvidacije je bilo iz registra izbrisanih 57 podjetij, kar je manj kot v letu 2009. Še vedno pa je po drugi strani zelo malo prisilnih poravnav. Tako je bilo v letu 2010 začetih 36 postopkov za prisilno poravnavo, vsi postopki pa so se nanašali na gospodarske družbe in zadruge. Leta 2009 je bilo začetih precej manj postopkov prisilne poravnave, namreč samo 14. Kot se je najprej zdelo, bodo prisilne poravnave velika izjema, manj naj bi jih bilo tudi zaradi za to neprivlačne zakonodaje. Toda medtem ko je velik del gospodarstva vstopil v krizo zelo zadolžen , si zdaj tudi država, kot se zdi, zelo prizadeva, da se prisilne poravnave posrečijo, saj bi pri tolikih pri stečajih velikih podjetij tudi državni proračun dobil precej manj denarja, tako od davkov kot od dohodnine, in ne nazadnje, več ko bo v Sloveniji brezposelnih, slabše se bo godilo drugemu gospodarstvu in spet bo v državni blagajni še večja luknja.

Prizadevanja za zmanjšanje zamud pri plačilih

Določen prispevek k boljši likvidnosti bi pomenil tudi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je sicer predvsem usmerjen k izboljšanju plačilne nediscipline. Finančno ministrstvo se zavzema za to, da bi parlament zakon sprejel po hitrem postopku, saj naj bi bilo gospodarsko stanje z vidika posledic plačilne nesposobnosti podjetij tako, da bi bilo treba izkoristiti vsak mogoči ukrep, ki bi pospešil poravnavanje zapadlih neplačanih obveznosti, da bi tako pomagali zdravemu delu slovenskega gospodarstva preživeti čas gospodarske krize. Zaradi takega ukrepa bi bilo v stečaj ali prisilno poravnavo lahko predlaganih še več podjetij. Ker po drugi strani pri plačilih zamujajo tudi taki, ki jim ne bi bilo treba in s tem ogrožajo druge subjekte v poslovnih verigah, je ministrstvo za finance po avstrijskem zgledu predpisalo zamudnikom pri plačevanju obvezen vpis v register protestiranih menic, ki naj bi dal jasen pregled nad tem, kateri gospodarski subjekti so med največjimi neplačniki.

***

Zadnji dan leta 2010 je bil v poslovni register vpisan 180.501 poslovni subjekt, od tega je bilo 61.628 gospodarskih družb, 75.157 samostojnih podjetnikov posameznikov, 2832 oseb javnega prava, 7510 nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava ter 11.274 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane ali s predpisom določene dejavnosti. Lansko število poslovnih subjektov je bilo za 3220 subjektov večje kot leta 2009, ko jih je bilo skupaj 177.281.