Letna stopnja prvič negativna

Ljubljana – Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija drugič letos znižale in bile 0,9 odstotka nižje kot junija, so včeraj sporočili iz državnega statističnega urada (Surs). V deflacijsko območje pa je padla tudi krivulja letne stopnje inflacije, saj so se cene v enem letu znižale za 0,6 odstotka. Ključni vzroki za njihovo hitro zniževanje so cenejše surovine in neugodna gospodarska gibanja, so deflacijo pokomentirali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Julija so se storitve podražile za 1,8 odstotka, blago pa se je pocenilo za 2,1 odstotka. Najbolj so se pocenile obleke in obutev (za 16,1 odstotka), saj so poletne posezonske razprodaje letos še močneje kot v preteklosti znižale cene, so ugotovili v Sursu. Na deflacijo je vplivala tudi pocenitev sezonske hrane, sadje se je pocenilo za 2,3 odstotka, ribe za 1,2 odstotka in zelenjava za 0,9 odstotka. Prejšnji mesec so se za 5,4 odstotka pocenila tudi rabljena vozila.

Po drugi strani so se zaradi sezonskih dejavnikov podražile počitnice v paketu (za 11,5 odstotka). Za 2,1 odstotka so se podražila zavarovanja, stanovanjsko zavarovanje je bilo dražje za kar 10,6 odstotka. Podražile so se tudi nastanitvene (za 1,1 odstotka) in gostinske storitve (za 1,7 odstotka).

Umar: Konec leta spet inflacija

Julija je Slovenija prvič imela negativno rast cen na letni ravni, so sporočili iz Sursa, saj so se cene v enem letu znižale za 0,6 odstotka. V istem obdobju lani je bila njihova rast 6,9-odstotna. K deflaciji na letni ravni so najbolj prispevale pocenitve v skupinah prevoz (za 5,6 odstotka), stanovanje (za 4,9 odstotka) in komunikacije (za 4,1 odstotka). Nasprotno so se v enem letu zaradi trošarin najbolj podražili alkoholne pijače in tobak (za 9,1 odstotka), gostinske in namestitvene storitve (za 4,4 odstotka) ter stanovanjska oprema (za štiri odstotke).

V Umarju so pojasnili, da je takšno gibanje cen pričakovano. Inflacija se namreč po lanskem juliju hitro znižuje, kar je predvsem posledica umirjanja cen surovin, najbolj nafte in hrane. Gospodarska kriza ustvarja deflacijske pritiske tudi na večino drugih cen. Direktor Umarja Boštjan Vasle pričakuje, da se bo splošna raven cen ponovno začela zviševati in bomo konec leta znova imeli inflacijo. V Umarju so dodali, da takšna gibanja ne bodo značilna le za Slovenijo, ampak je zasuk v gibanju cen pričakovati na celotnem evrskem območju. Na tem je deflacija na letni ravni prav tako znašala 0,6 odstotka.

Žan Jan Oplotnik z mariborske EPF nam je pojasnil, kako kriza vpliva na inflacijo. Zaradi recesije ljudje nočejo jemati kreditov in pretirano nakupovati, zato se je povpraševanje zmanjšalo, zaloge pa so se začele večati. Ponudniki blaga in storitev zato poskušajo spodbuditi povpraševanje tako, da nižajo ceno. Na območju evra so deflacijo na letni ravni ugotovili že prejšnji mesec. Oplotnik je glede tega dejal, da v Slovenijo prihaja vse z zamikom, »tako slabi kot dobri časi«.

Tudi Oplotnik je opozoril, da se poleti inflacija vedno zniža. Poleg znižanj cen sadja in zelenjave je naš sogovornik še naštel: »Na znižanje cen vplivajo tudi razprodaje. Stroški se zmanjšajo tudi pri energentih, saj zunaj kurilne sezone ni takšnega povpraševanja. Poleg tega na znižanje vplivajo tudi razprodaje počitnic. Te večinoma prodajo že pred sezono, kar ostane neprodano, pa poskušajo prodati po nižji ceni.«

Iz sobotne tiskane izdaje