Leto 2009 bo za turizem težko

Bled - Svetovna gospodarska kriza se kaže v svetovnih turističnih tokovih in tudi v Sloveniji v zadnjih mesecih že beležijo upad povpraševanja po turističnih zmogljivostih. Kriza se trenutno še najbolj pozna na Bledu, ki je bolj odvisen od gostov iz oddaljenih držav kot drugi slovenski kraji. Vsekakor pa kaže, da bo leto 2009 za turizem težko.

Kranjska Sava je eden največjih igralcev v slovenskem turizmu, saj ima v okviru Sava hotelov Bled in Panonskih term v lasti 16 hotelov. Kot je pojasnil direktor dejavnosti Turizem v Savi Andrej Šprajc, na Bledu že opažajo bistveno zmanjšanje povpraševanja za prihajajoče obdobje. Zlasti je opazen upad zanimanja ameriških gostov, ki so za Bled poleg britanskih in nemških najbolj pomembni.

Največ turistov je iz sosednjih držav

Iz Avstrije, Italije in Hrvaške, ki so najpomembnejši trgi za slovenski turizem v celoti, je trenutno le nekaj odstotkov upada po povpraševanju, in še to za aranžmaje v prihodnjem obdobju. Zato slovenski turizem vpliva krize letos še ne bo toliko občutil. Zlasti Bled, ki kot svetovna turistična destinacija hitreje začuti turbulence, je lahko zaskrbljen glede prihodnjega leta, saj so napovedi za turistične aranžmaje za bližnjo prihodnost slabe.

"Računamo, da bo leto 2009 ključno in izredno naporno, ker bo treba na eni strani iskati nove in vložiti večji napor v obstoječe trge ter hkrati omejevati stroške. Leta 2010 računam, da bodo potem prvi rezultati dela že vidni," je pojasnil Šprajc, ki meni, da mora Slovenija poiskati več, vsaj deset ključnih trgov, tako da njen turizem ne bo več odvisen le od treh ali štirih. V tem trenutku je po Šprajčevem mnenju najbolj realen obrat proti vzhodu, v bivše jugoslovanske republike, na Madžarsko, Češko, Poljsko, Rusijo in Ukrajino.

"Zelo pomembno je, da na eni strani pospešeno promoviramo naš turizem v radiju 500 kilometrov, ki so še dosegljivi z avtom ali avtomobilom, ter da istočasno poskušamo vzpostaviti čim več novih letalskih linij," je ocenil Šprajc, ki je ob tem izpostavil pomen povezovanja med gospodarstvom, Slovensko turistično organizacijo in direktoratom za turizem.

"Posamezno podjetje namreč ne more iti v osvajanje novih trgov in odpirati nove letalske povezave. Če država ne bo namenila za to več sredstev, potem se bojim, da se bo nadaljnja kriza v turizmu začela veliko bolj odražati," je opozoril Šprajc.

Odpuščanj še ne bo

Položaj zaenkrat še ni tako hud, da bi morali zmanjševati število redno zaposlenih, bodo pa podjetja resno razmislila o uresničevanju svojih investicijskih načrtov. Tako bo tudi v Savi, kjer sicer kakšnih večjih naložb v turizem ne načrtujejo, saj so pravkar s pomočjo sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj zaključili močan investicijski cikel. Bodo pa prihodnje leto končali 4,2 milijona evrov vredno obnovo hotela Terapija v zdravilišču Radenci in izvedli slab milijon evrov vredno prenovo golf igrišča na Bledu. Vsi preostali projekti za popestritev ponudbe ostajajo zdaj vprašljivi.

Sava v turizmu sicer zaposluje 1400 ljudi in letno ustvari med 65 in 70 milijonov evrov prihodka. Ker je turizem vezan na letne čase, je med 10 in 20 odstotkov sodelavcev sezonskih. Ti bodo v primeru zaostritve krize najprej izgubili delovna mesta, pri čemer pa velja, da jih Sava zaradi pomanjkanja kadrov v Sloveniji že mora iskati v tujini. Letošnje poletje je tako na Bledu za Savo delalo 15 Bošnjakov in izkušnje z njimi so bile pozitivne.

Osrednji problem slovenskega turizma je pomanjkanje družinskih hotelov, penzionov in gostiln

"Velika turistična podjetja se bodo morala začeti posluževati sezonskega zaposlovanja, za katerega je pomembna večja fleksibilnost domače in tuje delovne sile," je poudaril Šprajc, ki sicer meni, da je osrednji problem slovenskega turizma pomanjkanje družinskih hotelov, penzionov in gostiln. Ti namreč povečujejo turistično ponudbo v kraju in dejansko pomenijo turistično razvitost destinacije, saj celoten kraj začne dihati s turizmom.

"Trendi v turizmu gredo na eni strani proti visoko kakovostnemu turizmu, kjer povpraševanje ni tako občutljivo, na drugi strani pa proti cenovno ugodnemu turizmu. Tako se polarizira povpraševanje na drago in poceni. V Sloveniji pa je najbolj razvit vmesni segment, ki počasi izgublja na svoji privlačnosti, tako da se bo moral prilagoditi cenovno ali pa kakovostno," je povedal Šprajc.