Tiskane izdaje
Razlag o tem, kako se bo izpela zdajšnja gospodarska kriza, je več; od teh, da bo imela obliko črke L, do drugih, ki jo vidijo v obliki črke W, spet tretjih, ki so napovedali, da bo rast spet šele v letu 2012, zelo črnogledih, ki napovedujejo, da se ne bomo izvlekli celo desetletje ali še več, in do zadnjih ocen v Sloveniji, da bo šlo navzgor v zadnjem četrtletju. Ena najbolj spodbudnih vesti v zadnjem času je prišla iz idrijskega Kolektorja, ki se je vrnil na polni delovni čas, v polni nočni izmeni pa od srede aprila dela tudi Revoz. Morda so se še kje vrnili k 40-urnemu delovniku, pa tega niso obesili na veliki zvon.
Po drugi strani so na primer v Iskri Avtoelektriki v začetku avgusta odpustili 245 zaposlenih, še nekaj več, namreč 250 naj bi jih letos odpustil begunjski Skimar, odpuščala pa so tudi številna druga podjetja, saj so v republiškem zavodu z zaposlovanje konec julija našteli 88.457 brezposelnih, to je tretjino več kot decembra lani in 44 odstotkov več kot julija 2008. Med območnimi službami zavoda za zaposlovanje pa so največje povečanje števila brezposelnih registrirali v Novi Gorici - kar za 54 odstotkov, v Kranju za skoraj 46, v Ljubljani za 42 odstotkov, na območju enote zavoda v Novem mestu in v Trbovljah pa so ugotovili okoli 40-odstotno povečanje števila brezposelnih v letošnjem juliju glede na lanski december.
To so izjemno visoki odstotki, številke pa žal še niso dokončne, saj sta negotova poslovanje in celo obstoj še nekaterih podjetij, tako da utegne biti brezposelnih še precej več. Podjetja so namreč v prvi polovici leta poskušala tudi tako reševati letošnje poslovanje. Pri tem jih seveda sploh ni zanimalo, kako bo odpuščanje vplivalo na državno in pokojninsko blagajno in na vse drugo, kar je s tem povezano. Veliko podjetij, ki so v konjunkturnih časih noro zaposlovala, se zdaj postopno vrača v predkonjunkturno zaposlenost.
Pa so zato podjetja v letošnjem prvem polletju veliko bolje poslovala? Težko bi rekli kaj takega, kajti letošnje prvo polletje je zaznamovalo občutno zmanjšanje prihodkov od prodaje, pa tudi zmanjšanje dobičkov, ki so se pri vrsti podjetij spremenili v čisto izgubo o polletju. Pri tem seveda ne vemo, ali bi podjetja z enakim številom zaposlenih poslovala bolje ali slabše. V letošnjem prvem polletju smo imeli namreč tudi podjetje, ki je nameravalo odpuščati, pa si je v zadnjem trenutku zaradi novih naročil premislilo.
Zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje so bila v letošnjem prvem polletju glede na enako obdobje leta 2008 zmerna, zmanjšanja čistega dobička pa izjemno velika. To ne preseneča, ker primerjamo poslovanje podjetij v krizi z njihovim poslovanjem v razmerah izjemno visoke konjunkture. Res pa je tudi, da so jo številna podjetja občutila že v zadnjem četrtletju lani in da je to nekaterim nekoliko pokvarilo že lanske rezultate, nekateri pa zdaj celo pravijo, da se jim je kriza začela kazati že v letu 2006. Pa so se zato kaj drugače obnašali?
Ko se športnikom sezona ali kakšno prvenstvo ne izide tako, kakor so pričakovali, se ponavadi reče, da je na to sezono najbolje pozabiti. Nekaj takega bi lahko povsem utemeljeno rekli tudi za gospodarsko leto 2009. Toda če se pri športnikih vsako leto ali vsaka sezona začne na novo, trajajo v gospodarstvu posledice izjemnih okoliščin dlje. Če pozabimo leto 2009, v katerem so na primer v Mercatorju zmanjšali čisti dobiček za 41 odstotkov, v Telekomu Slovenije za 46 odstotkov, v Intereuropi za več kot 60 in v Savi celo za skoraj 86 odstotkov, v Gorenju in številnih drugih podjetjih pa so imeli letos v prvem polletju imeli izgubo, v enakem času lani pa dobiček, bo lahko primerjalno leto 2010 znova zavajajoče, saj bodo ob morebitnem boljšem poslovanju odstotki rasti navidezno večji.
Toda vsem se letošnje polletje le ni izšlo tako slabo, kot bi se morebiti zdelo. Polletni čisti dobiček Krke je bil dva odstotka večji kot v enakem času lani, podobno 2,2-odstotno rast čistega dobička je imel Etol, za skoraj 11 odstotkov več čistega dobička je imel v letošnjem prvem polletju tudi ajdovski Mlinotest, škofjeloški Alpetour je imel okoli 30 odstotkov več dobička, Kompas MTS pa celo skoraj 193 odstotkov več. Žal pa je podjetij, ki so v prvi polovici leta zelo dobro poslovala, le za vzorec. K temu je gotovo precej prispevalo tudi to, da je znašala neto zadolženost podjetij v domačih bankah konec leta 2008 skoraj 19 milijard evrov. Ob nekaterih razvpitih primerih zadolžitve in zakalkuliranja pri menedžerskih prevzemih so na težave zaradi velike zadolženosti opozorili na primer tudi v slovenjegraškem Preventu Globalu.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
