Letos z Billom Clintonom

Ljubljana - Poslovna konferenca Portorož (PKP) bo letos izjemoma konec oktobra v ljubljanskem Grand Hotelu Union - organizatorji so jo namreč združili z obiskom nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Konferenca bo letos namenjena predvsem obvladovanju valutnih tveganj v JV Evropi in vprašanju, kako se različne oblike kapitalizma odzivajo na finančno-gospodarsko krizo, predstavila pa bo tudi izsledke raziskave med slovenskimi podjetji o prilagajanju njihovih poslovnih načrtov med krizo.

Letošnjo spremembo termina in lokacije PKP - ta bo, kot rečeno, 30. in 31. oktobra v Ljubljani - so organizatorji sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci. Letošnjo, že 11. tradicionalno konferenco bodo namreč združili s prihodom nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona, ki ga je, podobno kot lani Ala Gora, v Slovenijo povabil Diners Club Slovenija.

Na konferenci se bodo udeleženci posvetili predvsem dvema temama, in sicer odzivom na finančno-gospodarsko krizo v različnih oblikah kapitalizma ter obvladovanju valutnih tveganj v JV Evropi. Kot je poudaril Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani, se tečajna tveganja v državah regije precej razlikujejo, čeprav gre za isto regijo, razpravljavci pa bodo spregovorili tudi o različnih instrumentih zavarovanja pred tovrstnim tveganjem. Razpravljali bodo še o razmerah na trgih, ki sta za slovensko gospodarstvo najpomembnejša, to sta JV Evropa in Nemčija.

Na konferenci bo skupina ekonomistov pod vodstvom Janeza Prašnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete predstavila tudi izsledke raziskave o prilagajanju poslovnih načrtov v tem letu, ki so jo opravili med slovenskimi podjetji. Izsledki niso optimistični, je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril Prašnikar. Kot je dejal, so med 117 podjetji, ki so posredovala svoje podatke, nekatera med letošnjim januarjem in septembrom poslovne načrte prilagodila kar devetkrat, v povprečju pa so jih popravila 2,5-krat. Še konec lanskega decembra so podjetja tako pričakovala, da bodo pri obsegu letošnje prodaje dosegla 84 odstotkov prvotnih načrtov, do letošnjega septembra pa so te ocene popravili na 73 odstotkov. Kot največjo težavo, ki jih pesti v krizi, podjetja vidijo padec izvozne dejavnosti, na drugem mestu pa ni več kreditni krč, temveč plačilna nedisciplina - podaljšanje plačilnih rokov in zaostritev plačilnih pogojev. Podjetja, ki so v tem času najbolj uspešna, pa so tista, ki so obstoječim trgom predstavila nove proizvode, je še pojasnil Prašnikar.

Iz tiskanega Dela.