Lidl na en mah odprl petnajst trgovin

Prihaja spoštovanja vreden konkurent, priznavajo tukajšnji trgovci – Namige, da nečloveško ravna s svojimi delavkami, so pri Lidlu zavrnili kot natolcevanje.

Objavljeno
29. marec 2007 12.07
Lidl kmalu v Sloveniji
Ljubljana – Drugače kot Hofer, ki je konec leta 2005 stopnjeval razpoloženje potrošnikov z zaporednim odpiranjem svojih prvih ducat diskontnih prodajaln v Sloveniji, se je nemški Lidl odločil za taktiko velikega poka. Danes je namreč naenkrat odprl kar 15 novih diskontov v 15 slovenskih mestih. Prihaja spoštovanja vreden konkurent, priznavajo tukajšnji trgovci, in to v času, ko so po vstopu Hoferja slovenski potrošniki diskontni prodaji že izkazali precejšnjo naklonjenost. Dva dni pred uradnim odprtjem so vodilni slovenskega Lidla za medije odškrnili vrata vzorčne prodajalne v ljubljanskem BTC. Kaj dosti več, kot je razbrati iz Lidlovega oglasnega gradiva, pa iz njih nismo mogli izvleči.

Lidlova komunikacijska strategija ne temelji na odprtosti

Nasploh sta bila direktor slovenskega Lidla Martin Kokolj in direktor prodaje Gregor Kosi zelo skopa s številkami in drugimi poslovnimi podrobnostmi. Očitno Lidlova komunikacijska strategija ne temelji na odprtosti (podobno je bilo tudi ob vstopu Hoferja), ampak so pri navajanju določenih podatkov in z napovedmi zelo previdni. Tako smo izvedeli le, da se bo tokratnim 15 prodajalnam v kratkem pridružilo deset novih, koliko jih bodo odprli do konca leta in v prihodnjih letih, pa bo odvisno od hitrosti postopkov in pridobivanja dovoljenj.

Kot je poudaril Martin Kokolj, je Lidl diskontnik, ki se razlikuje od drugih predvsem po večjem poudarku na tako imenovanem svežem programu. Veriga naj bi bila vodilni diskontni trgovec v Evropi po pestri izbiri svežega sadja in zelenjave. Pohvalili so se s svežim kruhom in pekarskimi izdelki (nekaj jih pride na police iz dostave, nekaj pa jih v trgovini sami dopečejo), s tedensko ponudbo rož, izbiro privlačnih neživilskih izdelkov (med katerimi bo tudi precejšen poudarek na športnih rekvizitih). Ravnali se bodo po načelu, da sme biti na policah le tisto, kar bi kupili tudi zaposleni. Obljubljajo, da bo sveže res sveže, saj bodo konec dneva neprodano sadje, zelenjavo, kruh itn. pobrali s polic in zavrgli (oziroma oddali). Naslednji dan bodo trgovino založili s svežimi izdelki.

Lidl bo verjetno poskušal speljati del kupcev tudi klasičnim trgovcem

Lidl se bo na trgu najprej soočil s konkurenti iz svoje panoge, z diskontnimi verigami, verjetno pa bo poskušal speljati del kupcev tudi klasičnim trgovcem. Kolikšen tržni delež načrtujejo pridobiti na slovenskem trgu, nam odgovorni niso želeli razkriti, češ da morajo kupce najprej prepričati. Sicer pa menijo, da je Slovenija eden najzahtevnejših trgov v Evropi, saj kupec zahteva kakovost, svežino in ugodno ceno pa še čist in zgledno opremljen prodajni prostor.

Lidl očitke nečloveškega ravnanja s svojimi delavkami zavrača

Lidlove prodajalne so dveh dimenzij, manjše merijo 1000, večje pa 1300 kvadratnih metrov. V večjih bo streglo strankam okoli 25 trgovcev, sicer pa šteje Lidlova vojska ob sedanjih zmogljivostih že več kot 600 zaposlenih. Te so novačili in usposabljali od januarja. Medijske namige, da Lidl nečloveško ravna s svojimi delavkami, so zavrnili, češ da gre za natolcevanje, ki že leta spremlja verigo ob vstopu na vsak nov trg. Odnos z zaposlenimi – tako vodilni – je v Lidlu konstruktiven, negujejo timsko delo, s plačami pa »so zelo zadovoljni«, saj naj bi bile precej nad slovenskim povprečjem (tudi trgovskim). In kar je za novinca v slovenski ponudbi dokaj nenavadno: plače zaposlenih niso odvisne od prometa, ki ga ustvarijo, ampak so fiksne. Nekaj delavcev je zaposlenih za nedoločen čas, tisti, ki se morajo še dodatno izobraževati, pa za določen delovni čas. Kakšno je razmerje, nismo izvedeli.

Več preberite v tiskani izdaji Dela!