Likar: Komisija je dobila potrditev, da je šlo za dogovarjanje poslov v korist SCT

Ljubljana - Preiskovalna komisija je poleg Peklaja včeraj zaslišala še nekdanjega člana uprave Darsa Stanka Debeljaka ter nekdanjega namestnika predsednika uprave družbe Jožefa Zimška, ki je bil v začetku delovanja Darsa tudi predsednik nadzornega sveta. Predmet zaslišanja je bil v medijih objavljena, na roko zapisana zabeležka sestanka s konca avgusta 2004, na katerem naj bi se predstavniki Darsa, SCT in tedanje vlade mimo postopkov javnega naročanja dogovorili, katere posle bo pridobil SCT.

"Do včeraj je bila zabeležka zgolj članek v Večeru, zdaj pa je potrjen dokaz oziroma s pričo potrjeno dejstvo. Čeprav je Peklaj zabeležko označil zgolj za spisek želja, dejstva nakazujejo, da je šlo za konkreten dogovor, ki je bil kasneje tudi uresničen," je danes v izjavi za medije zatrdil Rado Likar (SDS) in pojasnil, da je v zabeležki določeno, kako naj bi potekali dogodki in razdelitev denarja v primerih izvajanja elektro-strojnih del pri predoru Trojane in dela glede gradnje predora Šentvid.

Skrb vzbujajoča je po Likarjevih besedah navzočnost takratnega vodje poslanske skupine LDS Antona Anderliča in tedanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja na sestanku. Po njegovih besedah to kaže na povezave takratne vladajoče politike z nekaterimi gradbenimi lobiji.

Kot pravi Likar, je iz zabeležke sestanka jasno razvidno, da naj bi SCT pridobil ponudbo za Trojane za ponujeno ceno 4,88 milijarde takratnih tolarjev (dobrih 20 milijonov evrov), razliko do vrednosti 7,80 milijarde tolarjev pa naj bi pridobil z aneksi brez povečanja količin, ki so bili pripravljeni pred sklenitvijo pogodbe in s pomočjo ministrstva za obrambo.

"Iz dokumentacije Darsa izhaja, da je dejansko prišlo do podpisa pogodbe z SCT za izvedbo elektro-strojnih del v predoru Trojane v vrednosti 20 milijonov evrov. Skupaj z aneksi je pogodbena cena znašala 25 milijonov evrov," je navedel Likar.

Ker je posel za Trojane dobil italijanski Impresa Grassetto, je bil SCT zelo razburjen, in, tako Likar, so očitno nekateri želeli izgubo posla Ivana Zidarja nekako nadomestiti, zato so v zadnji točki zabeležke določili, da SCT dobi posel za gradnjo predora Šentvid v vrednosti 11,5 milijarde tolarjev (48 milijonov evrov) in razliko do limitirane vrednosti skozi spremenjene okoliščine.

Pogodba za Šentvid v vrednosti 48 milijonov evrov je bila sklenjena novembra 2004, pogodbena vrednost pa se je do leta 2008 z aneksi povečala na 92,5 milijona evrov. "Sploh so aneksi, kot kaže, zaščitna blagovna znamka SCT," je še dodal Likar.

Preiskovalna komisija želi v nadaljevanju dela ugotoviti, kako to, da so bile vse želje SCT z omenjene zabeležke tudi uresničene. Zato bo na prihodnji seji 22. marca zaslišala še tri priče, ki naj bi bile, kot je razbrati iz zabeležke, navzoče na sestanku: nekdanjega predsednika uprave Darsa Janeza Božiča, prvega moža SCT Ivana Zidarja in Roberta Kuzmana iz SCT.

Komisija bo za dokumente v zvezi s tem prosila tudi urad za varstvo konkurence, ki naj bi se z zadevo po Likarjevem vedenju že ukvarjal in konec februarja v zvezi s tem izdal tudi sklep, piše STA.