Tiskane izdaje
Ljubljana - Ljubljanska borza je seznanjena z načelnim interesom Nordijske skupine borz (OMX) s sedežem v Stockholmu za strateško partnerstvo z Ljubljansko borzo. Takšne pobude so glede na razvoj v regiji in povezovanje drugih evropskih trgov pričakovane, zato borze izkazan interes ne preseneča. Odločitev o institucionalnem povezovanju pa je v rokah lastnikov Ljubljanske borze, od katerih je večina tudi borznih članov, uporabnikov storitev borze, so v sporočilu za javnost zapisali na Ljubljanski borzi.
Strategija Ljubljanske borze določa, da sta leti 2005 in 2006 namenjeni prestrukturiranju in dvigu kakovosti slovenskega kapitalskega trga, uvedbi novih produktov in storitev ter povečanju pomena borze in trga kapitala v Sloveniji. V letu 2007 se ta faza skladno s strategijo končuje in borza prehaja v obdobje integracije domačega trga z drugimi organiziranimi trgi v EU.
V skladu z začrtano strategijo uprava borze podpira vse tiste pobude, ki bi pripomogle k razvoju Ljubljanske borze in slovenskega trga kapitala oz. zagotovile storitve po mednarodno konkurenčnih pogojih za vse udeležence kapitalskega trga (vlagatelji, izdajatelji, člani).
V današnjem Delu poročamo, da je OMX po neuradnih informacijah članom Ljubljanske borze vrednostnih papirjev ponudil strateško sodelovanje, ki vključuje tudi možnost lastniškega povezovanja oz. priključitev Ljubljane borznim trgom v skandinavskih in baltskih državah. Morebitni prevzem Ljubljanske borze bi njenim članom (borznoposredniškim hišam in bankam) verjetno prinesel širši dostop do evropskega trga kapitala in nižje transakcijske stroške, piše časnik.
OMX, ki po dostopnih podatkih doslej ni bil na vrhu zaželenih partnerjev Ljubljanske borze, je nastal z združitvijo borz v Stockholmu, Helsinkih in Koebenhavnu in je tudi lastnik borz v Reykjaviku, Talinu in Vilniusu, svojim 154 članom pa zagotavlja kontinuirano trgovanje v vseh najpomembnejših finančnih središčih na svetu. Na borzah OMX kotira 742 podjetij, po podatkih s svoje spletne strani pa obvladujejo približno 80 odstotkov borznega trgovanja v nordijskih in baltskih državah.
