Laszlo Andor: reforme gredo v pravo smer

Evropski komisar za zaposlovanje je izpostavil vzpostavitev dinamičnega trga dela in zaposlovanje mladih.

Objavljeno
17. september 2012 14.51
Posodobljeno
17. september 2012 15.01
ANDOR LASZLO
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana – Pokojninska reforma in reforma trga dela gresta v pravi smeri, ki jo zagovarja tudi Evropska komisija, je na mednarodni konferenci poudaril evropski komisar Laszlo Andor

Naša želja je vzpodbuditi socialne partnerje, da bi bili bolj naklonjeni reformnim prizadevanjem slovenske vlade. Tudi sam sem se srečal s predstavniki delodajalcev in sindikatov, ker je pomembno, da se prisluhne stališčem vseh vpletenih. Temu sledimo tudi v Bruslju, saj svoje predloge razvijamo izključno na podlagi različnih mnenj,« je sindikate in delodajalce vzpodbudil Andor.

Ta šibkost slovenskega trga dela pripisuje predvsem njegovi segmentaciji. Slovenija sodi v sam vrh po številu brezposelnih mladih. Pomembno je, da se v Sloveniji vzpostavi dinamičen trg dela, ki bo povečal možnost za mlade iskalce prve zaposlitve.

Kar zadeva pokojninsko reformo, je Andor dejal, da je Slovenija izgubila že veliko časa, zato je pomembno, da sledi drugim evropskim državam, ki so reformo že udejanile.

Minister za delo Andrej Vizjak je dejal, da je komisarjeva navzočnost na konferenci pomembno sporočilo, da so spremembe nujne. »Reforma trga dela ni zadosten, je pa potreben pogoj za izhod iz krize, ob tem pa potrebujemo še marsikaj drugega, predvsem sanacijo bančnega sistema in upravljanja z državnim kapitalskim premoženjem.«

Predlog reforme trga dela poskuša najti ravnotežje med pričakovanji in potrebami konkurenčnega gospodarstva ter razumljivimi težnjami sindikatov po varnosti v delovnem razmerju, je dejal Vizjak.

Navidez nasprotujoči si interesi imajo po mnenju ministra tudi rešitev. Prepričan je, da je koncept enotne pogodbe za nedoločen čas - enega od pomembnih predlogov vlade za spopad s segmentacijo trga dela, ki jo je podprl tudi Andor - možen kompromis različnih pričakovanj.

Glede na današnje komentarje delodajalcev in sindikatov pa temu ni tako.

»Enotni pogodbi za nedoločen čas nasprotujemo, ker ureja zadeve tako, da je delovno razmerje do dveh let še nekako smiselno urejeno, po dveh letih zaposlitve pa se vračamo v stare tirnice, ki nam danes v gospodarstvu povzročajo veliko težav. V samih izhodiščih novega zakona o delovnih razmerjih (ZDR) so bile stvari veliko bolj smele, kot so zdaj zapisane v predlogu zakona. Naš glavni očitek je še vedno namenjen temu, da je institut zaposlitve za nedoločen čas ostal tog, nepregleden in zapleten,« je povedal predsednik združenja delodajalcev Milan Lukič.

Enako nezadovoljni so tudi mali delodajalci. »Po drugem branju vladnega predloga ZDR smo ugotovili, da je zakon za nas veliko manj ustzrezen, kot je kazalo po pregledu izhodišč. Predlog je ukinil še tiste specifike, ki so bile pozitivne za male delodajalce, kljub našim opozorilom, da naj mislijo najprej na nas - če bo zakon ustrezen za male, bo tudi za velike delodajalce,« je vladni predlog novega ZDR komentiral generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

Iz zakona je namreč izločena možnost, da mali delodajalci v kolektivnih pogodbah določijo drugačne odpovedne roke. Med drugim je v njem nekaj določil, kjer so odpovedni roki celo daljši kot v obstoječem zakonu. Zmanjšuje se tudi možnost zaposlovanja za določen čas in po Antauerjevem mnenju s takšnim zakonom vlada ne bo mogla povečati zaposlovanja. »Naši delodajalci nas že opozarjajo, da so prestrašeni in da je zanje vsaka zaposlitev novo tveganje. Raje ostajajo v varni fazi in se preživljajo z enim ali dvema zaposlenima.«

Po mnenju Antauerja enotna pogodba za nedoločen čas ni prava rešitev. »Kolikor vem, gre za evropski unikum nekega eksperimenta, za katerega niti ne vemo, kako bo nanj odreagiralo sodišče v primerih sporov. Odprtih je tudi nekaj pravnih vprašanj, predvsem pa ni jasno, kako bo v prvi fazi, po predvidenih prvih petih mesecih po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Resen zaposlovalec, ki namerava zaposlovati, ve, da je to obdobje prekratko. V vmesnem obdobju, nekje na polovici, pa se v primerjavi z današnjimi rešitvami odpovedni roki celo podaljšujejo.«

Kritični so bili tudi predstavniki sindikatov. Predsednik Konfederacije Pergam Janez Posedi je povedal, da vzrokov za »hude pohvale« še niso našli. Oblikovanje enotne pogodbe z odprtim koncem po njegovem mnenju v prvih petih mesecih ne predvideva nobene zaščite. »Po sprejetju zakona s takšno določbo delodajalci ne bodo zaposlovali dlje kot pet mesecev.«