Blejsko srečanje prvi korak k razrešitvi bančnega spora

Hrvaška stran se strinja, da bančno vprašanje rešujejo v okviru nasledstva. Končni odgovor bosta dali vladi.

Objavljeno
04. oktober 2012 14.43
Posodobljeno
04. oktober 2012 14.45
Arhar
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb - Tretje srečanje finančnih ekspertov, Franceta Arharja in Zdravka Rogića, ki sta tokrat na Bledu nadaljevala iskanje rešitev za razrešitev vprašanja stare Ljubljanske banke, je bilo po prepričanju navzočih - uspešno.

Oba vladna pooblaščenca France Arhar in Zdravko Rogić sta se namreč strinjala, da bosta svojima zunanjima ministroma, prvi Karlu Erjavcu, drugi Vesni Pusić (s tem pa tudi predsednikoma obeh vlad), predlagala, da v skupnem pismu »obvestita, da se vprašanje stare Ljubljanske banke v Zagrebu rešuje v okviru nasledstva, kar pomeni pred baselskim sodiščem za mednarodne poravnave (BIS)«.

Hrvaška stran je bila doslej ves čas mnenja, da ne gre za vprašanje, ki je povezano z nasledstvom, ampak za klasično bilateralno vprašanje. Tako Arhar kot Rogić pa sta zatrdila, da bosta »s svojima avtoritetama« poskušala prepričati tudi ostale države naslednice SFRJ, da sedejo za mizo v Baslu in »končno dorečejo nedorečeno«. Morda bi se to lahko zgodilo kmalu, je za Delo dejal visok diplomatski vir.

Blejsko srečanje pa ni prineslo nič podrobnega oziroma konkretnega - vsaj za javnost ne - glede tožb, ki sta jih na hrvaških sodiščih vložili Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka na podlagi pooblastila hrvaškega ministra za finance leta 1995 in leta 2001.

Slovenska stran vztraja, da pač ni primerno, da po eni strani potekajo sodni spori, hkrati pa se državi pogajata, zato tudi zahteva, da ta pooblastila hrvaška stran umakne. Posredno se je s tem strinjal tudi hrvaški vladni pooblaščenec Zdravko Rogić, ki je dejal, da »iščemo rešitev, da tožbe postanejo irelevantne«. Zanimivo pa je, da je za 15. oktober napovedan nov narok v tožbi PBZ proti NLB, med napovedanimi pričami pa je tudi nekdanji hrvaški finančni minister Mato Crkvenac, ki je leta 2001 bankama dal pooblastilo, da lahko v imenu hrvaške vlade vodita postopek proti LB in NLB.

France Arhar je na Bledu tudi dejal, da sta se o nekaterih dejstvih dodatno pogovorila in nakazala smeri možnih rešitev celotnega zapleta, »vendar o njih javno ne moreta spregovoriti, ker je treba te zamisli najprej posredovati obema vladama«.

Ne glede na vse pa je zagotovo mogoče zapisati, da se je prav na Bledu nemara le zgodil »tisti prvi korak, ki je nujno potreben, da se razreši tudi to vprašanje v odnosih med Slovenijo in Hrvaško,« kot je dejal zunanji minister Karl Erjavec.