Bančni spor: umik pooblastil, blokada ali bančna arbitraža?

Slovenija hoče umik pooblastil bankama, Hrvaška pa je zaprosila za posredovanje v sporu.

Objavljeno
03. oktober 2012 19.26
Posodobljeno
04. oktober 2012 06.00
Slovenija Otocec 28.08.2012 France Arhar in Zdravko Rogic med sestankom na gradu Otocec. Foto: Matej Druznik/DELO
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb - Poleg nadaljevanja pregleda dejstev bo današnje, tretje srečanje finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića, kot je bilo napovedano, le »prineslo« novost. Slovenska stran bo predlagala, naj hrvaška vlada umakne pooblastila Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb.

Navedeni banki v dobro hrvaške države na sodišču zahtevata izplačilo prenesenih deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB. Hrvaška pa je tudi že ponudila Sloveniji, da se reševanje vprašanja nekdanje LB nadaljuje pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu.

Slovensko pobudo je v javnosti predstavil slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk, ki je v pogovoru za Hrvaški radio »uradno in jasno« napovedal, da bo »slovenska stran na prihodnjem srečanju finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića predlagala, da hrvaška vlada umakne pooblastila Zagrebški banki (zdajšnja lastnica banke je banka Unicredit skupina) in Privredni banki Zagreb (lastnica je banka Intesa SanPaolo). Banki v dobro hrvaške države (in za proračun) na sodišču zahtevata izplačilo prenesenih deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, saj so sporna ne le za Slovenijo, temveč tudi za hrvaško pravosodje«.

Prav pooblastila obema bankama so osrednje jabolko spora v bančnem konfliktu, ki med državam tli že dobri dve desetletji, zdaj pa je celo povzročil veliko nestrpnosti med uradno Ljubljano in Zagrebom. Še posebno je na trnih hrvaška diplomacija, ki hoče, da bi članice EU, razumljivo, tudi Slovenija, čim prej ratificirale pristopne pogodbe Hrvaške z EU, ki jo je doslej ratificiralo 15 držav članic. Slovenija pa prav zaradi omenjenih tožb oziroma sodnih sporov, ki jih na podlagi pooblastil vodita Zagrebška in Privredna banka, še ni začela ratifikacijskih postopkov.

»Nobenega drugega ozadja ni,« pravijo visoki diplomatski predstavniki Slovenije, »Slovenija hoče le, da Hrvaška spoštuje svoje mednarodne obveznosti in obljube, ki jih je dala pri sklenitvi pogajanj z Evropsko unijo«. Tako slovensko veleposlaništvo v Zagrebu kot tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec sta v javnih nastopih večkrat jasno ponovila, da so pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za vodenje sporov proti LB in NLB v nasprotju s prevzetimi mednarodnimi zavezami Hrvaške. »Tožiti in hkrati se pogajati pač ni mogoče,« pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Ena bolj zanimivih stvari v ozadju tega spora se je zgodil te dni. Zagrebško sodišče je namreč objavilo obrazložitev razsodbe, s katero je 12. julija zavrglo tožbo Zagrebške banke proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB Zagreb. Med drugim je razsodilo, da pooblastila hrvaškega finančnega ministra Zagrebški banki niso bila v skladu z zakonom o hrvaški vladi. Zagrebška banka je namreč od LB in NLB zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov. Ker gre za sredstva, ki sta jih Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb (PBZ) na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu nekdanje Jugoslavije, izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB Zagreb, je sodišče ugotovilo, da je upnik terjatve Republika Hrvaška, ne pa Zagrebška banka.

Sedemindvajset tožb

Omenjena sodba je sicer le ena od skupno osemnajstih tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministra iz let 1995 in 2001, da v imenu vlade vodi postopke proti slovenskim bankam.

Podobna pooblastila kot Zagrebška banka je od hrvaške vlade dobila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je prav tako tožila LB in NLB v devetih primerih. Postopki so na hrvaških sodiščih potekali od leta 1996, hrvaško vrhovno sodišče pa je leta 2010 razveljavilo vse tožbe obeh bank in jih vrnilo v vnovični postopek.

Scenarij nadaljevanja zgodbe je bolj ali manj znan; dozdajšnji srečanji vladnih pooblaščencev Arharja in Rogića sta bili »plaho tipanje terena«, tokratno, na Bledu, pa bi utegnilo le prinesti odločilen korak. Hrvaški pooblaščenec zagotovo (sam) ne bo sprejel odločitve o predlogu glede umika pooblastil, ki ga bo predložil slovenski zastopnik, ampak bo z njim uradno seznanil hrvaško vlado. Tudi ta si bo vzela nekaj časa za razmislek ter za preigravanje dejstev. Gotovo pa se bo le morala - kakorkoli že - odločiti. Možnosti sta dve, katero bo izbrala, bo njena odločitev. Finančna strokovnjaka jo bosta nato lahko le »zapečatila«, obe vladi potrdili, s tem pa tudi občutno razbremenili slovensko-hrvaške odnose. Po drugi strani si bo tudi uradna Ljubljana vzela nekaj časa za razmislek o predlogu o skupnem pismu, ki bi bil nemara korak k poravnavi ali t. i. bančni arbitraži. Ne glede na dejstvo, da je Hrvaška vseskozi za taisto banko, ki se imenuje Banka za mednarodne poravnave, trdila, da se je razglasila za nepristojno v tem sporu.